Med e-bralniki res izstopata Amazon in Kobo, ampak tudi manjša podjetja ponujajo dobre, ugodnejše alternative. Najpomembnejša lastnost dobrega e-bralnika je osvetlitev zaslona. O e-knjigah pred poletno sezono z Marušo Kerec in Anžetom Tomićem razpravljajo tudi bralci in ustvarjalci spletne knjižnice Biblos.

Med e-bralniki res izstopata Amazon in Kobo, ampak tudi manjša podjetja ponujajo dobre, ugodnejše alternative. Najpomembnejša lastnost dobrega e-bralnika je osvetlitev zaslona

Spletna knjižnica Biblos ponuja izposojo in prodajo e-knjig. Sodeluje z založbami in knjižnicami. Ima 15.000 rednih uporabnikov, ki si na leto izposodijo vsaj eno knjigo. "V knjižnici imamo 2400 različnih e-knjig, v štirih letih smo zabeležili več kot 200.000 izposoj. Najbolj priljubljeni žanri so ljubezenski romani, kriminalke in znanstvena fantastika." - Matic Razpet

Ipad. Iščem pa kul varianto, ki podpira Biblos. Da lahko tablico vrnem možu ;)

— ✒Ⓜⓐⓙⓒⓗⓘ? (@majchi8) June 11, 2018

Kindle, seveda. Ker je Amazon relativno poceni, najbolj založena in najbližja knjigarna. In meni še pomembneje: ker z lahkoto nanj pošiljaš članke s spleta. Kombiniram pa z uporabo e-bralnika Bookeen Cybooka za pdf-e, ki jih neposredno bolje bere kot kindle, in epube.

— Aljoša Harlamov (@AlHarlamov) June 11, 2018

Kindle paperwhite. Zato, ker sem obupala nad branjem na tablici, kjer se ekran blešči, ker s črnobelostjo ne olajšuje tavanja po spletu (čeprav ima wifi) in ker imaš v čakalnici ali pa plaži na voljo na tisoče knjig. Pomanjkljivost: Amazonov kalup, nemogoča izposoja na Biblosu.

— Petra Kodra (@PetraKodra) June 11, 2018

jaz vse knjige berem kar lepo na iPadu.

— Jurc Kastelc Ψ (@JureKastelic) June 11, 2018

Kobo. Ogromno izbire, od klasik do najnovejših izdaj. Baterija zdrži celo večnost, tudi ob stalni uporabi. Odličen customer support. @kobo <~ ✌️

— Živa (@alivea) June 11, 2018

Zapiski:

• Program Calibre
• Biblosov uradni bralnik inkBOOK

 

Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje. Gostji Odbite do bita sta Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja in Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić

Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe, in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje

Odbita do bita se o programiranju pogovarja s puncami. Imamo številne delavnice, ki imajo veliko uspeha in dobro udeležbo, a industrija še ne ponuja drugačne slike. Priljubljena in iskana znanja ter delovna mesta inženirjev in programerjev zapolnjujejo fantje: “Družbena percepcija žensk programerk in inženirk je še povezana z eksotiko. V zgodovini ni bilo tako. Ada Lovelace je bila ženska, ki je soustvarjala prvi računalnik, je pa z njim bolj zaslovel njen sodelavec,” razlaga Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja.

Računalniki so bili v šestdesetih letih predvsem oglaševani kot nekaj za fante, kar je vzpostavilo prepad med spoloma. Družbeni pritiski pa so poskrbeli, da ženske mislijo, da v ta svet ne sodijo: “Med programerji sem bila vedno skoraj edina ženska, zato sem hotela spoznati več žensk. Ustanovila sem neprofitno organizacijo, da bi si našla prijateljice. Opazili smo, da nekateri starši svojih hčera niso hoteli vpisati na delavnice, ker so mislili, da so te primernejše za fante. Po tem pa smo se znašli pred novo težavo. Kontaktirale so nas ženske, ki so nam rekle, da nimajo hčere, a bi se vseeno učile programirati,” pravi Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju.

Zapiski:

• Delavnica strojnega učenja za punce: 18. junij 2018
• Iniciative, ki delujejo tudi v Sloveniji in spodbujajo ženske k programiranju: Čipke, Code Cats, Django Girls in Rails Girls

Kakšna je politična kampanja na spletu? V tednu pred volitvami se obljubam in obrazom, ki ponujajo boljšo prihodnost ne morete izgoniti. Na spletnih družabnih omrežjih stranke, kandidati in volilvci letos razpravljajo s ključnikom #volitve2018. Odbita do bita s pomočjo orodja Crowdtangle analizira objave političnih strank na spletu. Matej Praprotnik, Anže Tomić in Maruša Kerec ugotavljajo, da izstopata (hiper)aktivnost in ekstremnost.

Maruša, Anže in Matej s spletnim orodjem Crowdtangle analizirajo objave političnih strank na družabnih omrežjih

Zapiski:

• Poglej, kaj na Facebooku in Twitterju počnejo politične stranke

• Crowdtangle je orodje, ki zbira javno dostopne statistike objav na družabnih omrežjih
• Matej na temo #volitve2018 razmišlja tudi na Twitterju

Pred #volitve2018 na Facebooku najhitreje rastejo naslednje strani:

1. LMŠ +1112*
2. SDS +579
3. Marjan Šarec +485
4. Nova24TV +374
5. Janez Janša +309

*Rast v 1 tednu.

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2018

 

We Are Developers je konferenca, ki jo organizirajo od leta 2015. Na Dunaju se je tudi letos zbralo približno 8.000 ljudi iz 70 držav. Namenjena je razvijalcem in programerjem, letos se je posvečala tudi avtonomnosti avtomobilov, tehnologiji veriženja blokov, izgorelosti, etiki in celo prihodnosti medijev. Zvezda konference je bil soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak, ki odgovarja, da je današnja tehnologija res umetna, ni pa inteligentna.Slišali boste tudi Slovenca, ki je predaval na velikem odru konference. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.

Zvezda konference We Are Developers je bil soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak, slišali boste tudi Slovenca, ki je predaval na odru konference, ki jo obišče 8.000 ljudi

We Are Developers je konferenca, ki jo organizirajo od leta 2015. Na Dunaju se je tudi letos zbralo približno 8.000 ljudi iz 70 držav. Namenjena je razvijalcem in programerjem, letos se je posvečala tudi avtonomnosti avtomobilov, tehnologiji veriženja blokov, izgorelosti, etiki in celo prihodnosti medijev. Zvezda konference je bil soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak, ki odgovarja, da je današnja tehnologija res umetna, ni pa inteligentna.

Zapiski:

• Swizec Teller

• Anžetovi zapiski na Twitterju

“AI (artificial intelligence). A je prav. Je umetna. Ni pa inteligenca.”

– Woz

— Anze Tomic (@anzet) May 16, 2018

Maruša Kerec in Anže Tomić plačujeta digitalno s skeniranjem položnic v aplikaciji mobilne banke! Čeprav je tak način plačevanja stroškov hiter in priročen, ugotavljata, da lahko položnice prejmeš tudi v e-račun, ne samo na e-naslov.

Maruša in Anže plačujeta digitalno s skeniranjem položnic v aplikaciji mobilne banke! Čeprav je tak način plačevanja stroškov hiter in priročen, ugotavljata, da lahko položnice prejmeš tudi v e-račun, ne samo na e-naslov

Položnice, ki jih dobite v poštni ali spletni nabiralnik, vsebujejo QR-kodo za lažje plačevanje položnic v mobilni aplikaciji banke. Lahko pa poleg elektronskega plačevanja tiskanih položnic položnice prejemate elektronsko. Kakšne so razlike med trajnikom, položnico v PDF-ju in e-računom?

RTV Slovenija je papirju in poslušalcem Odbite prijazno podjetje, saj omogoča e-račun. “RTV-naročnino prejema približno 620 tisoč ljudi. Štiristo tisoč jih dobiva fizično položnico, dvesto tisoč ljudi ima urejen trajnik, deset tisoč ljudi pa položnico prejema na e-naslov ali uporablja e-račun.” Judita Kene, vodja službe za obračun RTV-prispevka

Zapiski:

• Če bi radi položnico za RTV prejemali na elektronski naslov, lahko to uredite tudi po telefonu (01 475 30 10 med 8.00 in 15.00), e-račun pa uredite v spletni banki sami, neposredno ali pa izpolnite obrazec, ki ga najdete na www.rtvslo.si. 
• mBills: Prideš, pokažeš telefon in plačaš

 

 

Slovenec Mihael Mehle je svetovno znani profesionalni igralec videoigre League Of Legends. Pri 17. letih se je skupaj s trenerji, športnimi prishologi in soigralci preselil v Berlin. V igričarskem svetu mu je ime Mikyx, po poklicu je e-športnik. V svet e-športa vas vabi tudi poznavalec in ustvarjalec videoiger Sergej Hvala, gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.

V svet e-športa vabita svetovno znani igralec videoiger Mihael Mehle in poznavalec ter ustvarjalec videoiger Sergej Hvala

Slovenec Mihael Mehle je svetovno znani profesionalni igralec videoigre League Of Legends. Pri sedemnajstih letih se je skupaj s trenerji, športnimi psihologi, kuharji in soigralci preselil v Berlin. V igričarskem svetu mu je ime Mikyx, po poklicu je e-športnik: “Od leta 2010 sem 10 ur na dan igral to igro, v kateri tekmujem še danes. Ocene v šoli so padale, starši niso bili najbolj srečni. Potem me je opazil profesionalni igralec, dobil sem ponudbo, nato ekipo.” E-šport nagovarja mlajšo generacijo. Ljudje, ki z videoigrami odraščajo, bi jih radi videli na ravni tekmovalnosti. To ni samo klik klik klik, to je ogromno treninga, pregledovanja posnetkov, opazovanja boljših ekip, delo s psihologi … Milijonski vložki in milijonski izkupički! – poznavalec in ustvarjalec videoiger Sergej Hvala o priljubljenosti videoiger

Svetovni spletni fenomen, ki ponuja neposredni video prenos igranja računalniških iger, je priljubljen predvsem med mladimi v Ameriki, Twitch sceno imamo tudi v Sloveniji. Odbita gosti uspešna slovenska Twitch streamerja: Dino Hajderovič – Dinotti (13.000 sledilcev) se z igranjem iger preživlja, Alja Gracej – FoxyGirlPlaying (8.000 sledilcev) igro League of Legends igra za zabavo. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić

Svetovni spletni fenomen, ki ponuja neposredni videoprenos igranja računalniških iger, je priljubljen predvsem med mladimi v Ameriki, Twitch sceno imamo tudi v Sloveniji

Odbita gosti uspešna slovenska Twitch streamerja: Dino Hajderovič – Dinotti (13.000 sledilcev) se preživlja z igranjem iger, Alja Gracej – FoxyGirlPlaying (8.000 sledilcev) igro League of Legends igra za zabavo.

Zapiski:

• PewDiePie, danes zvezdnik YouTuba, ki je obogatel z igranjem računalniških iger
• Ninja, eden najuspešnejših Twitch streamerjev na svetu
• League of Legends, ta hip po vsem svetu najbolj priljubljena videoigra

Brazilija z več kot 200 milijoni prebivalcev je velik medijski trg brez internetne nevtralnosti. Ničelne tarife mobilnih operaterjev so povdzignile WhatsApp v najbolj razširjeno aplikacijo, ta pa je postala tudi pomemben vir novic, celo lažnih. Facebook, ki ima v lasti WhatsApp, sicer poudarja, da želi biti partner dobremu novinarstvu in mačeha lažnim novicam. Največji brazilski časopis Folha de Sao Paulo pa v takšnem partnerstvu ne vidi več koristi. Odločili so se, da na svoji Facebook strani – ki ima kar 6 milijonov sledilcev – ne bodo več objavljali. Nepredvidljivi algoritmi niso naklonjeni niti dobremu novinarstvu niti poslovnemu modelu, razlaga vodja digitalne redakcije Camila Marques. Novice pišejo za naročnike, ne za uporabnike Facebooka.

Najbolj bran brazilski časopis je nehal objavljati na Facebooku

Brazilija z več kot 200 milijoni prebivalcev je velik medijski trg brez internetne nevtralnosti. Ničelne tarife mobilnih operaterjev so povdzignile WhatsApp v najbolj razširjeno aplikacijo, ta pa je postala tudi pomemben vir novic, celo lažnih. Facebook, ki ima v lasti WhatsApp, sicer poudarja, da želi biti partner dobremu novinarstvu in mačeha lažnim novicam. Največji brazilski časopis Folha de São Paulo pa v takšnem partnerstvu ne vidi več koristi.

Odločili so se, da na svoji Facebook strani, ki ima kar šest milijonov sledilcev, ne bodo več objavljali. Nepredvidljivi algoritmi niso naklonjeni niti dobremu novinarstvu niti poslovnemu modelu, razlaga vodja digitalne redakcije Camila Marques. Novice pišejo za naročnike, ne za uporabnike Facebooka.

“Facebook nima orodja, ki bi zagotovilo, da naši bralci dobijo celotno sliko o tem, kar predstavlja naša uredniška politika. To pa je odprt prostor za raznovrstne argumente iz različnih zornih kotov. Odločitev je povezana tudi s poslovnim modelom. Ko je Facebook zagnal storitev Instant Articles, niso eksplicitno rekli, da bodo tem člankom dajali prednost, le to, da bodo strani, ki se nalagajo hitro, imele več prikazov. Facebook tudi ne dovoljuje plačilnih zidov. Ker vse to preprečuje, da bi bralci postali naročniki, se za Instant Articles nismo odločili. Od takrat smo opazili, da na naše strani s Facebooka prihaja vse manj ljudi, na srečo pa smo na Folhi vedno stavili na več različnih digitalnih storitev.“

V Sloveniji po večini obravnavamo preprodajo elektronskih naslovov in podjetja, ki so uporabnikom ponujala popuste v zameno za e-maile svojih prijateljev. Kako je s preprodajo Facebook strani? Maruša Kerec in Anže Tomić sta pred mikrofon povabila Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje, in Matjaža Drev, državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov.

V Sloveniji po večini obravnavamo preprodajo elektronskih naslovov in podjetja, ki so uporabnikom ponujala popuste v zameno za e-maile svojih prijateljev. Kako je s preprodajo Facebook strani?

V luči afer s Facebookom spet razpravljamo o osebnih podatkih na spletu. Odbita do bita se sprašuje, ali je sporno, da neko podjetje ali posameznik z določenim imenom na Facebooku zgradi skupnost, potem pa to skupino, ki ima številne oboževalce, proda drugi blagovni znamki?

Odgovarjata Nina Kožar, strokovnjakinja za digitalno komuniciranje, in Matjaž Drev, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov.

Če bi vsi mi vedno prebrali pogoje uporabe, številnih storitev nikoli ne bi uporabljali. Tudi Facebooka ne!

V prejšnji epizodi ste spoznali pametne asistente, ki ob pomoči umetne inteligence odgovarjajo na vprašanja, naročajo pico, prižgejo televizijo, zavrtijo vašo najljubšo skladbo … V drugem delu se Maruša Kerec in Anže Tomić sprašujeta, kako stroj naučiti pameti? Gost: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Štefana

Raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco Marko Grobelnik ugotavlja, da pametni zvočniki nimajo tako zelo veliko umetne inteligence, kot se zdi na prodajnih policah

V prejšnji epizodi ste spoznali pametne asistente, ki ob pomoči umetne inteligence odgovarjajo na vprašanja, naročajo pico, prižgejo televizijo, zavrtijo vašo najljubšo skladbo … V drugem delu se sprašujeva, kako stroj naučiti pameti?

“Umetna inteligenca povzroča spremembe v družbi. Strojno učenje je naredilo velik skok v zadnjih petih, šestih letih. To je ta revolucija, ki povzroča to, da danes tukaj govorimo o umetni inteligenci. Posledice bodo vidne predvsem na trgu delovne sile, poleg svetlih posledic pa bomo občutili tudi temne.” – Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Štefana.

Zapiski:

• Kitajski Black Mirror

Poišči Odbito na Twitterju:

“Eden od naših fantov se je zaposlil v Amazonu. Glede na to, kakšne kadre iščejo, sklepamo, da intenzivno delajo na pameti naprav, da bi računalnik tako kot človek znal sklepati.” – @marko_grobelnik #zdajgovori na @Val202

— Odbita do bita (@Odbita) April 5, 2018