Oglarstvo na Slovenskem se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka hkrati z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Dodobra se je oglarstvo razmahnilo v 16. stoletju in doseglo vrh proti koncu 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da so zaradi oglarjenja kar precej opustošili slovenske gozdove, hkrati pa so začeli v plavžih namesto oglja kuriti premog in koks. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Je pa oglarjenje danes povsod dobro obiskana etnološka prireditev in turistična zanimivost.