Poslovne krivulje

Vsaj dva pomembna dejavnika sta v zadnjih letih močno spremenila nakupovalne navade slovenskih potrošnikov: gospodarska kriza in razcvet informacijskih tehnologij. Potrošniki veliko bolje premislijo, kaj dobijo za svoj denar, pri tem pa informacije prodajalca o izdelku tako niso več ključne, saj pa njihovo vlogo prevzemajo informacije, ki jih kupci lahko pridobijo sami. Prodajalci na njihovo izbiro med drugim skušajo vplivati tudi s poplavo najrazličnejših oznak kakovosti, ki so tudi zavajajoče. Bo nova označba za nadstandardno kakovost živil, imenovana “IZBRANA KAKOVOST”, prinesla pomembne spremembe?

Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.

Sharing economy – angleški izraz za ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin. Nekateri ga prevajajo kot souporabo, najbolj pravilen je termin ekonomija delitve. Ne glede na poimenovanje gre za skupno ustvarjanje, proizvodnjo, distribucijo, trgovino ali uporabo blaga ter storitev. Besedno zvezo, ki je od lanskega leta uvrščena tudi v angleški oxfordski slovar, si morda najlažje predstavljate, če omenilo Airbnb, Uber, car sharing, Ebay itn.

Kakšno prihodnost ima koncept ekonomije delitve v Sloveniji, kjer je avtomobil, pa še to ne kakršenkoli, ali vsak milimeter lastne trave, ki naj je lepša kot sosedova, še vedno statusni simbol?

Pri poslovanju v pravni državi pomembno vlogo igra kompetentna javna uprava. Za življenje v urejeni državi so ključne javne storitve. Gospodarstvo to priznava, a opozarja, da je v Sloveniji javna poraba preveč razbohotena. Vsake toliko časa se razplamti spor med javnim in zasebnim sektorjem. Tokrat tli zato, ker finančni minister Dušan Mramor ni pripravil zadovoljivega predloga davčnega prestrukturiranja. Pač nima kje vzeti, da bi na drugi strani lahko razbremenil gospodarstvo. A gospodarska združenja so prepričana, da bi se dalo reorganizirati javno porabo. Na obzorju je že viden konflikt.

V Evropski uniji se kar tisoč milijard evrov na leto porabi za prehrano. Prehranska veriga zaposluje 47 milijonov ljudi in ustvari več kot 7 odstotkov skupno bruto dodane vrednosti v EU. V tej verigi pa se pojavljajo nepoštene prakse. Najbolj so na udaru mala podjetja, proizvajalci hrane in kmetje. Po nekaterih ocenah naj bi to evropskim potrošnikom povzročilo 30 do 40 milijard evrov stroškov na leto.

Zaposleni očetje se pri nas zelo redko odločijo za starševski ali očetovski dopust. Izvršna direktorica Združenja menedžer Sonja Šmuc pravi, da so razlogi za to različni. Pogosto gre za ugled, ki ga uživajo pri delodajalcu, za občutek moškosti, obliko zaposlitve in podobno. Uršula Zaletelj je raziskovala prakse usklajevanja delovnega in družinskega življenja zaposlenih moških pri nas in v tujini.

Razbijamo in sestavljamo šest stereotipov o start-up podjetjih! Od tega, da gre za modne muhe do hipsterskih izdelkov in nemogočega delovnega časa. S podjetniki, ki si upajo biti start-up.

O so stereotipih govorili: Matej Gaser iz podjetja Nizkocenovci, ki je postalo start-up leta 2016 ter Tomaž Levak in Žiga Drev iz podjetja Foodko.

Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.

Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.

500 evrski bankovec je na poti v pozabo, saj Evropska centralna banka z letom 2018 ne bo v obtok več dajala novih “petstotakov”, ampak jih bo počasi menjala z bankovci manjših nominalnih vrednosti. Gre za trenutno drugi najvrednejši bankovec na svetu (vrednejši je le bankovec za 1000 švicarskih frankov) in prav to naj bi bil razlog, da je zelo priljubljen med kriminalci in teroristi, z njegovo ukinitvijo pa bi tako otežili kriminalne dejavnosti, pravijo pri ECB. Pa kriminalci in teroristi res še vedno poslujejo s kovčki polnimi 500 evrskih bankovcev?

Slovenija ima že dvajsetletne izkušnje s koriščenjem evropskega denarja, saj smo imeli projekte, ki so bili podprti iz evropskih skladov, že pred vstopom v unijo. V prejšnjem programskem obdobju 2007 – 2013 je Slovenija razpoložljive 4,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev izkoristila v celoti. Pomembno pa je predvsem to, da sofinancirani projekti, ki se jih je nabralo že okrog pet tisoč, izboljšujejo kakovost našega življenja.