Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.

Dvig cen goriva in energentov ni posledica energetske krize, ampak politične krize in špekulacije, so prepričani prevozniki, ki pravijo, da nimajo več nobenih notranjih rezerv. Kako pritiske čutijo vozniki in porabniki?

"Samo nekje 50 odstotkov cene naftnih derivatov lahko pojasnimo z gibanjem cene nafte, preostalo pa so drugi stroški, kot so stroški rafinerije, stroški prevoza in samo povpraševanje. In prav povpraševanje je razlog, zakaj se je od začetka pandemije cena dizla povečala bistveno bolj kot cena bencina. Zelo velik dejavnik tukaj je, da je veliko ladijskih prevoznikov zaradi okoljskih zahtev prešlo iz bolj umazanih, gostejših goriv na ladijski dizel. Ladijski dizel neposredno konkurira z avtomobilskim cestnim dizlom in nenazadnje tudi s kurilnim oljem. Zato cene dizla prehitevajo cene bencina. Če so se cene bencina v zadnjem letu povečale za 75 odstotkov, so se cene dizla povečale za približno 90 odstotkov," tako razlaga profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor.

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek opozarja, da je stanje v prevozništvu kritično: "Nelojalno konkurenco predstavljajo tisti, ki ne spoštujejo socialne zakonodaje. Z enim tovornjakom lahko normalno prevoziš največ 13.000, 14.000 kilometrov. Nekateri jih delajo 22.000. Nelojalna konkurenca so tisti, ki izkoriščajo delovno silo in ne spoštujejo socialne zakonodaje."

Mikropodjetnik Zdravko Derstvenšek poudarja, da je 85-odstotna podražitev goriva zaostrila že obstoječe anomalije v sektorju. Prevozniki tako nimajo niti kolektivne pogodbe: "Kar dopušča od dumpinga do zaposlovanja neustreznega kadra, kar za seboj potegne od nesreč, ki jih plačujejo zavarovalnice in ljudje z življenji, do tega, da če želiš vzpostavljati neko delo nadpovprečno, si enostavno predrag. Dejansko voznik danes dela za manj, kot je delal pred letom dni. Njegova kupna moč je manjša, podobno kot se dogaja upokojencem in vsem preostalim. Na račun cene se išče cenejše delavce, rezultate pa si lahko pogledamo v novicah."

Marko Pahor pravi, da visoke cene goriv povzročajo inflacijske pritiske: "Cene energentov so na zelo visokih ravneh, negotovost zaradi Ukrajine in Rusije ostaja na visoki ravni, zaprtja na Kitajskem in njihovi proticovidni ukrepi tudi zmanjšujejo svetovno gospodarsko rast. Zaradi višjih cen se pojavljajo tudi pritiski po višjih plačah. Goriva so izjemno močan dejavnik tudi v kmetijski proizvodnji, kar povzroča pritiske na cene hrane. In potem pridemo v spiralo. Letos se bodo morale države in predvsem centralne banke zelo intenzivno ukvarjati s tem, da bodo ohranjale inflacijo pod nadzorom. Če pa to zbeži, bomo v zelo čudnih časih, ki jih v zadnjih 50 letih nismo videli."