»Za dirigenta je odločilen prihod na oder. Takrat vzpostavi komunikacijo z občinstvom in zapolni prostor s svojo navzočnostjo. Pričakujoči v dvorani morajo začutiti, da med njimi in orkestrom ne stoji balerina, ki se bo prekrilila skozi glasbeno tvarino, temveč suveren čustveni in intelektualni naboj, ki jih bo varno popeljal skozi čudežni svet glasbene umetnine.« je zapisal Matej Venier o dirigentu Antonu Nanutu ob njegovi osemdesetletnici. V Razgledih in razmislekih objavljamo besedilo, ki govori o velikem glasbenem ustvarjalcu tako, kot ga je doživel maestrov sodelavec, glasbeni soustvarjalec in, predvsem, prijatelj.