Razkošje v glavi

Pravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.

Človek je v svojem bistvu pravzaprav popotnik, od ene življenjske postaje do druge. Če pa k temu dodamo še neustavljivo željo po odkrivanju novih svetov in ljudstev, potem dobimo popotnika, ki mu nobena ovira ni pretežka. Eden takih je David Jurkovič: ekonomist, direktor, svečar, popotnik, ljubitelj glasbe in prostovoljec.

V oddaji Razkošje v glavi se predstavlja vsestranska umetnica Ema Kugler. Zanjo je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanja je človek – nepopolno bitje z bivanjskim gonom, ki ga žene in usmerja v samooblikovanje in reprodukcijo. Med številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami je Ema Kugler pred leti prejela tudi Prešernovo nagrado, njen zadnji veliki projekt pa je poetični dokumentarec o posoškem staroverstvu. Umetnica – ki meni, da je idealno stanje človeškega bitja samo biti, racionalnost pa je pomembna le zato, da se lahko organiziramo, vse ostalo pa bi bilo lahko presežno – je med drugim prejela tudi nagrado zlata ptica, nagrado Franceta Štiglica, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Fotografija: osebni arhiv

Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Asistentka doktorica Gabrijela Simetinger, dr. med. specialistka ginekologije in porodništva, se je na študij medicine vpisala leta 1989. Vzporedno je študirala na Fakulteti za socialno delo. Specializacijsko medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu. Delala je tudi v Braziliji. Specialistični študij spolne medicine pa je opravljala v Oxfordu. Po izkušnjah v tujini se je vrnila v Ljubljano, kjer že sedemnajst let dela kot ginekologinja in porodničarka v Splošni bolnišnici Novo mesto. Je predsednica Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, aktivna članica evropskega znanstvenega združenja za spolno zdravje žensk ter multidisciplinarnega združenja spolne medicine. Dr. Gabrijelo Simetinger je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Zgodba meksikajnarjev, slovenskih vojakov prostovoljcev, ki so se v Mehiki bojevali za širitev habsburške monarhije sredi 19. stoletja, je gotovo manj znana v splošnem poznavanju naše zgodovine. Takratnemu dogajanju in presunljivi, sicer fiktivni zgodbi enega izmed njih, Toneta Brusa, lahko sledimo v stripu, ki je delo stripovskega ustvarjalca Zorana Smiljanića – ob njem se kot avtor podpisuje tudi Marijan Pušavec. Kar nekaj je zgodovinskih, dobro znanih likov, ki so s Smiljanićevim stripom dobili svojo podobo: Ivan Cankar, Jože Plečnik in Karel Destovnik – Kajuh, julija pa je izšel njegov novi strip Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood. Ilustratorja, karikaturista, scenarista, publicista, predvsem pa striparja Zorana Smiljanića smo lahko pred letom in pol spoznali tudi v oddaji Razkošje v glavi, ki vam jo ponovno ponujamo v poslušanje. Avtorica oddaje je Darja Groznik.

Slikar in grafik Leon Zakrajšek, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem od tamkajšnjih svetovno znanih mojstrov učil tradicionalne likovne umetnosti, predvsem grafičnih tehnik, kot je lesorez, je gost ponovitve oddaje Razkošje v glavi. Med drugim je prejel japonsko cesarsko odlikovanje red vzhajajočega sonca z zlatimi in srebrnimi žarki, saj že dolga leta gradi kulturne mostove med Japonsko, Slovenijo in Hrvaško. V skrajšani različici oddaje se spominja svojih prvih stikov z japonskim likovnim izročilom, strogih pravil, hierarhično zastavljenega sistema in odnosa. Govoril bo tudi o tem, kako je spoznaval to posebno umetniško tradicijo in njene asketske in eterične lepote ter kako drugače je sprejet v slovenskem in evropskem okolju.

»Politična imaginacija mora obstajati pri vsakem človeku. Človek mora sanjati, človek si mora želeti nečesa, se prepustiti nečemu, kar ni samo vsakdan, rutina, skrb za preživetje,« pravi dolgoletna aktivistka Aigul Hakimova, ki se je iz rodne Kirgizije v Slovenijo preselila pred dvajsetimi leti.

Aigul Hakimova je že več kot dvajset let ena najbolj prepoznavnih in ognjevitih protagonistk različnih aktivističnih skupin in gibanj, ki opozarjajo na ljudi z roba slovenske družbe, pa naj gre za izbrisane, brezposelne, migrante in begunce ali pa tuje delavce, ki za minimalne zneske gradijo naše nakupovalne centre. Vendar pa je pri Kirgizijki, ki se občasno ukvarja tudi s turističnim vodenjem, vsaj tako kot družbeno angažiranje zanimiva tudi njena življenjska zgodba, ki je do tega angažiranja pripeljala in je z njim prežeta. O njenem odraščanju v sovjetski in postsovjetski podeželski Kirgiziji, o tem, kako je iz tamkajšnje prestolnice Biškek, kjer je študirala mednarodne odnose in diplomacijo, prišla v Ljubljano in tu spoznala politično organiziranje »od spodaj«, ter o njenem pogledu na migracije in splošen družbeno-ekonomski razvoj postsocialističnega sveta, se je z Aigul Hakimovo za Razkošje v glavi pred nekaj manj kot tremi leti pogovarjala Alja Zore. Tokrat vam oddajo ponujamo v ponovno poslušanje.

Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let pozneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v težje dostopnih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.