Razkošje v glavi

Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je Tanja Matijašević, pesnica, pedagoginja, gledališka ustvarjalka in kulturna aktivistka. Pri svojem družbenem delovanju zastopa vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti. V svojem pesniškem izrazu pa uporablja narečni jezik, s katerim poskuša razbijati družbene mite in stereotipe, za katere opaža, da se v zadnjem času ponovno krepijo. Kljub sedanjim družbenim razmeram, ko se razraščata nestrpnost in sovraštvo do ranljivih družbenih skupin, verjame v moč vztrajnosti in skupnosti. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.

Režiserka Nina Šorak, ki je od nekdaj zelo radovedna, se je najprej odločila za študij filozofije, vendar so jo poleg teoretičnih konceptov in besedil zanimala tudi literarna in dramska besedila. Odločila se je, da jo bo nadaljnji študij vodil v gledališke vode, čeprav se je spoznavala tudi z drugimi, presečnimi mediji. Pritegnili so jo lutkovni in filmski izrazi. Dandanes, ko je njen ustvarjalni, bibliografski seznam že zelo dolg, je kar nekaj njenih režijskih upodobitev nastalo na malem odru ljubljanske drame. Središče vsega je sodobni človek: individualiziran, egoističen, ustrahovan, prestrašen, jezen, depresiven, dementen, zloben in sam ...

foto: Jernej Čampelj

Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah.

V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.

Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah.

V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.

Besedna in slikovna, predvsem pa doživljajska zgodovina Petre Vencelj je polna dosežkov. Ena najboljših slovenskih plezalk, legenda slovenskega alpinizma, prostega plezanja, inštruktorica, geografinja, umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka, kustosinja, fotografinja, predavateljica, knjižna avtorica, tekstopiska, turistična vodnica, mama, hčera, sestra, kristjanka.

Vse to je Petra Vencelj, tokratna portretiranka. Že to je veliko, pa še vedno ni vse. Ob srečanju z njo, ob pogovoru z njo, mi je prišla na misel Alenka Rebula, ki v knjigi Blagor ženskam piše o tem, kako ženske tudi zaradi svoje cikličnosti in senzibilnosti potrebujemo veliko druženja s svojimi notranjimi silami, da nam postanejo znane, domače, da se jim naučimo zaupati, in da nam postane lastna ženskost vodilo, vir moči in vsestranske rodovitnosti. In prav ob Petri Vencelj se spomnim na to, kar je zapisala Rebula:" Blagor ženskam, ki se spuščajo v goreča brezna iskat svojo dušo in se vračajo v ožganih krilih z osmojenimi lasmi, z otročiči v naročju stopajo navzdol po vulkanu pod oboki cvetnega prahu s sporočilom o rešenem svetu. Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo, kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen."

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju.

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Martin Šolar bo gost sobotne oddaje Razkošje v glavi ob 16.30 na Prvem programu, ki bo potekala v živo iz Bohinja.

Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.