Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu.

Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?

Dvanajst olimpijskih kolajn, od tega pet zlatih, v zadnjem zaradi covida-19 zgoščenem olimpijskem ciklu iger v Tokiu in Pekingu, kaže na zlato dobo slovenskega športa. Trije slovenski kolesarji so na mednarodni lestvici razvrščeni do četrtega mesta, košarkarji so aktualni evropski prvaki, odbojkarji podprvaki. Še bi lahko naštevali dosežke, a bistvo se skriva v zakulisju, v ustroju, ki potrebuje osvežitev in spremembe. Nekdanji predsednik strokovnega sveta za šport in soustvarjalec nacionalnega programa za šport Luka Stainer o slovenskem športu.

"Slovenski šport brez podpore gotovo ne bi bil tukaj, kjer je. Je pa slovenski šport primerjalna prednost, nacionalni ponos, ki ga zaznamuje tudi dejstvo, da je za evro vloženih sredstev gotovo prinesel izjemen povrat te naložbe, pa naj gre za sponzorska, sistemska, državna ali druga sredstva tistih, ki v šport vlagajo. Treba je graditi na dobrem temelju, ki ga vedno znova oplemenitijo slovenski športniki, ob hkratnem zavedanju tega, da naša baza ni tolikšna, kot je v nekaterih drugih državah, zato je s tem treba ravnati skrbno."

Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritve in sprememb. Priložnosti je veliko, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se ta hip kaže v športu. Metod Ropret je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in župan občine Brezovica, ki v podpori športnikov vidi pomembno mesto lokalnih skupnosti.

"Lokalne skupnosti so ves čas največji financer športa, tako kar zadeva zagotavljanje športne infrastrukture kot zagotavljanje materialnih virov za delovanje društev in drugih organizacij v športu. Iskreno bi si želel, da bi bilo to v prihodnosti drugače."

Zakaj? Ker ta del ni reguliran, odvisen je od naklonjenosti župana in posamezne skupnosti športu in ne daje osnove za smotrno načrtovanje. Slovenija potrebuje precejšnje strukturne spremembe na področju športa, ne zaradi sedanjosti, temveč prihodnosti. Sedanjost s težavami na osnovni ravni, kjer največje breme pade na družinske proračune, ni naložba v razvoj, kakršnega je slovenski šport doživel v zadnjih desetletjih. Osnovo bo treba nadgraditi, na prvi pogled pa se zdi, da šport še najbolj pogreša primerne sogovornike s pristojnega ministrstva.