Vroči mikrofon

Hrvaški domovi za upokojence že nekaj časa veljaj za resno alternativo namestitvi slovenskih starostnikov v domačih domovih za upokojence. Najdemo jih vzdolž celotne meje z južno sosedo, zakaj so zanimivi za slovenske stanovalce pa je hitro jasno. Kaj nižja cena pomeni za kakovost storitve? Katere pravice stanovalcem ne pripadajo in kakšna so morebitna doplačila? Vroči mikrofon o razmerah v hrvaških domovih za starejše, ki so vedno pogostejši izbor slovenskih starostnikov.

Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.

Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.

Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.

Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.

Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.

Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.

Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom.

V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.

Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.

Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.