Aktualna tema

Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.

Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.

Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.

Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?

Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.

V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.

Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek.

FOTO: Pixabay

V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.

Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.