Aktualna tema

Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.

Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.

Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.

Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni.

FOTO: Pixabay

Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.

8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.

V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.