Za blaženje podnebnih sprememb so nujne tudi spremembe prehranskih sistemov - tako na strani pridelovalcev kot na strani trgovcev in potrošnikov. Zlasti v razvitih državah porabimo veliko preveč mesa. Kako spreminjati naše prehranske navade in prehranske sisteme? Doktorica Ana Frelih-Larsen z Ekološkega inštituta v Berlinu med drugim poudarja, da s spodbudami in poudarjanjem prednosti drugačnih pristopov. Čeprav ima, denimo, ekološko kmetijstvo manjše donose od intenzivnega, pa je treba poudarjati njegovo večjo stabilnost - ki je v kriznih razmerah boljše merilo.

V pogovoru z Janezom Bončino Benčem se spomnimo začetkov in delovanja kultne zasedbe September. Tihomir Pop Asanović, Petar Ugrin, Ratko Divjak, Braco Doblekar in Čarli Novak so bili člani prve postavitve v Septembru. Pred dnevi je izšel ponatis dveh albumov; Domovina moja in Zadnja avantura, ki sta zdaj na vinilu in CD-u.

foto: Mirsad Demirović Grga

Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.

V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar.

O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.

Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna

V zadnjih desetletjih je velika večina revij obče kulturnega značaja v Sloveniji ugasnila. Še vedno sicer izhajajo visoko specializirane periodične publikacije, v katerih lahko arhitekti prebirajo o urbanistiki in stavbarstvu, književniki o poeziji in prozi, cineasti pa o filmu, toda mesečnika, ki bi ga lahko s pridom brali tako arhitekti kakor književniki in cineasti, no, tega pa v naši medijski krajini skoraj ne bomo več našli. Častno izjemo v tem smislu slej ko prej predstavljajo Dialogi. Gre za revijo, ki pod okriljem založbe Aristej izhaja v Mariboru in katere uredniška politika evidentno sloni na prepričanju, da dejansko obstaja nekaj takega, kot je široko omikana, vsestransko zvedava javnost, ki potrebuje prostor za tehtno intelektualno debato o vseh relevantnih umetnostnih, humanističnih in družbenih vprašanjih našega časa. Dialogi, drugače rečeno, opravljajo eno ključnih javnih služb v današnji slovenski kulturni krajini. A pred dnevi je iz Maribora prišla zaskrbljujoča novica – obstoj revije je menda resno ogrožen. Kaj se je pravzaprav zalomilo in zakaj bi res ne smeli dopustiti, da Dialogi ugasnejo, smo na Prvem preverjali v pogovoru z odgovorno urednico publikacije, mag. Emico Antončič.

Medicinskih sester vedno bolj primanjkuje tudi na Gorenjskem. V Splošni bolnišnici Jesenice so nekaj oddelkov zaprli, odprtih pa imajo kar 62 razpisov. Na Kliniki Golnik manjka petina medicinskih sester, a delo zaenkrat poteka nemoteno zaradi prerasporeditev in reorganizacije dela. Tudi po drugih bolnišnicah je stanje na tem področju slabo. Prispevek je pripravila Aljana Jocif.

Mineva leto dni, odkar v naši državi deluje portal, stičišče za starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Gre za eno izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela ter vključenosti željnih seniorjev. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da je odziv glede iskanja dela od starejše populacije dober.

Lažne novice in dezinformacije so ena večjih težav sodobne družbe. Ljudje zaradi preobilice zavajajočih informacij pogosto ne vedo, čemu verjeti. A zavajajoče niso več zgolj besede – s tako imenovanimi »deepfake« oziroma prirejenimi posnetki, ki jih ustvarja umetna inteligenca, prihaja do manipulacije resničnosti. Čeprav je ustvarjanje takih fotografij in posnetkov lahko gola zabava, v primeru prestopa navidezne meje privedejo tudi do hujših posledic.

Na dan rojstva Primoža Trubarja občina Velike Lašče obeležuje občinski praznik, dan knjige in kulture. Ob tej priložnosti bo na Rašici, na Trubarjevi domačiji med drugim potekala tudi tradicionalna prireditev 'Dom v jeziku'. O slovesnem dogajanju poroča dopisnik Marko Škrlj.

Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.