Aktualna tema

V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.

V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.

Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.

Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.

»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.

V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.

Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.

Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto.

Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija?

Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte.

Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.

V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg.

Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.