Jutri bo minilo 62 let od sprejetja Deklaracije o otrokovih pravicah in 32 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Oba dokumenta je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za univerzalno sprejet dokument, ki na enem mestu vključuje vse pravice, ki pripadajo otrokom, zato ni čudno, da 20. november obeležujemo kot svetovni dan otrok. Združeni narodi ga letos obeležujejo s temo: Boljša prihodnost za vsakega otroka, pri nas Unicef Slovenija v ospredje postavlja duševno zdravje otrok.

Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.

»O hrani je treba govoriti in pisati,« je za naš radio v reportaži s kulinaričnega izleta s tujimi novinarji nedavno dejal Britanec, namestnik urednika pri reviji The Fence Kieran Morris. Samo s tem, da se pogovarjamo, od kod prihaja hrana in kakšno vlogo ima v našem življenju, namreč lahko preoblikujemo prehranski sistem, v katerem živimo in od katerega živimo. To je bilo tudi eno izmed sporočil nedavnega Evropskega simpozija hrane, ki je bil v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet organiziran v Ljubljani. Razmišljanje švicarske chefinje, nekdanje kritičarke restavracij iz Kanade in slovenske poznavalke kulinarike o hrani ter njeni sedanjosti in prihodnosti je zbrala Tina Lamovšek.

Foto: Tina Lamovšek

In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …

Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore.

foto: Engin_Akyurt (Pixabay)

Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.

Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo

Začenja se dobrodelna akcija Trije zimski botri - v živo smo preverili delo njihovih pomočnikov.

Ob današnjih znova zelo visokih številkah dnevnih okužb zdaj malce dvomimo, da je vrh četrtega vala res za nami. Zlasti bolnišnice ob največjem navalu bolnikov doslej že skorajda klecajo, sproti iščejo dodatne intenzivne postelje, na pomoč prihaja na desetine zdravstvenih in drugih kadrov iz cele države. Bolezen in skrajno zaostreno situacijo je med številnimi covid bolniki na lastni koži doživela gospa Milka Pavlovič.

Gospa Pavlovič je epidemijo in covid v resnici skusila na oba načina, najprej kot bolničarka v ljubljanskem UKC, zdaj pa še kot ena prvih bolnic, ki so jih včeraj preselili iz Infekcijske klinike v bolnišnico Petra Držaja.

V bolnišnicah se na navadnih oddelkih zdravi okoli 40 % polno cepljeni, na intenzivnih terapijah pa manj kot 10%.

Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.