Aktualna tema

Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!

Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.

Na krovu Oriona so tokrat štirje astronavti Jeremy Hansen, Christina Koch, Victor Glover, Reid Wiseman. Trenutno so še v Zemljini orbiti in opravljajo teste kritičnih sistemov, zvečer pa se bodo dejansko usmerili na pot proti našemu naravnemu satelitu. Edini pomembnejši tehnični zaplet, ki ga zdaj rešujejo ob pomoči strokovnjakov na Zemlji, so težave - s straniščem. Vesoljsko stranišče na Orionu je pomemben prispevek k udobju astronavtov med poletom k Luni glede na pogoje, ki so jih imeli na odpravah Apollo. A trenutno torej še ne deluje. Verjamemo pa, da bodo težavo hitro odpravili. Kaj torej pomeni zdajšnja odprava k Luni, kjer človek, kot omenjeno, ni bil že več kot pol stoletja, se je z astrofizikom prof. Tomažem Zwittrom pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Nasa/Sam Lott

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Na velikonočni ponedeljek želijo verniki utrditi vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe starejšega julijanskega koledarja veliko noč letos praznoval 12. aprila. O pomenu velike noči za današnjega človeka premišljujeta koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju.

Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije z današnjim dnem prevzema Katarina Bervar Sternad. Ob nastopu šestletnega mandata je napovedala, da se bo zavzemala za ohranjanje neodvisnosti in strokovnosti komisije ter krepitev njenega delovanja. Katarina Bervar Sternad, ki je zadnjih dvajset let delovala v nevladnem sektorju, je z dosedanjim predsednikom KPK Robertom Šumijem primopredajo poslov opravila že včeraj. Po njeni oceni je KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj.

Organizatorji so ocenili, da se je protestov pretekli vikend po 50tih zveznih državah udeležilo najmanj 8 milijonov ljudi. Gre za mobilizacijo ljudi, nasprotnikov Trumpove politike, pred pomembnimi novembrskimi kongresnimi volitvami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči razglasil zmago koalicije, zbrane okoli njegove Srbske napredne stranke v vseh desetih mestih, kjer so potekale lokalne volitve. Komentatorji jo že označujejo za »pirovo zmago«. Volilni dan so zaznamovale številne nepravilnosti in incidenti, ki so jih spremljali fizični obračuni. Zato je zdaj za nekaj več pojasnil z nami naša beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Pogovor o dolgotrajni oskrbi z Alenko Terlep.

Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z aktivnostmi začeli januarja, Sandi Horvat je obiskal tiste v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.

Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v študijskem letu 2024/2025 študiralo približno 12 tisoč tujih študentov, kar predstavlja 14,5 odstotka vseh študentov, ki študirajo v Sloveniji. Razlogi za takšno odločitev so zelo različni, prav tako so lahko izkušnje zelo kompleksne. O svoji študijski izkušnji v Sloveniji je govoril študent programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Italijan Pierluigi Orrù.

Slovensko gospodarstvo že čuti posledice vojne v Iranu in regiji. Zaradi podražitve nafte so se že za vsaj tretjino povečali stroški prevozov, postopno se bo to prelilo tudi na druge sektorje in kot ocenjuje prvi ekonomist gospodarske zbornice Bojan Ivanc dvignilo inflacijo na 3,4 odstotka. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako se bo dražila hrana, kako bo to dogajanje vplivalo na gospodarsko rast in kakšne ukrepe bi morala pripraviti država.