Zveza tabornikov Slovenije 22. aprila letos obeležuje 70 let. Ta največja mladinska organizacija pri nas združuje kar 7 tisoč članov. O izzivih za prihodnost pa je več povedal nov načelnik ZTS Rok Pandel.

Ste bili morda med tistimi naključno izbranimi, ki ste na svoj naslov prejeli klobčič rdeče volne? Gre za vseslovensko akcijo #dajnaprej Društva hemofilikov Slovenije Ljubljana in Krvnih bratov – Društva bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije ob svetovnem dnevu hemofilije, ki ga bomo zaznamovali jutri. Na tak način društvi ozaveščata o tej neozdravljivi dedni bolezni z motnjo strjevanja krvi, s katero živi 229 ljudi v Sloveniji in več kot milijon po svetu. Eden izmed njih s to boleznijo je tudi Tomaž Faganel, ki ga je pred mikrofon povabila Petra Medved.

Ob zapletih s samotestiranjem dijakov, odločitvi za njihovo prednostno cepljenje in ugibanjih o morebitni prestavitvi začetka mature, nas zanima, kako bo letos potekala matura pri naših severnih sosedih. O poteku pouka in pripravah na maturo se je Mateja Železnikar pogovarjala z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Cepljenja maturantov niso predvideli, glede morebitnih zbolelih ali poslanih v karanteno v času maturitetnih izpitov, pa še čakajo navodila z Dunaja, pravi ravnateljica.

Danes je dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije deluje že 52 let kot reprezentativna invalidska organizacija, ki predstavlja, varuje in uveljavlja pravice ter interese paraplegikov in tetraplegikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1.085 člani. Ob tem dnevu je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril na prioritete, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili paraplegiki in tetraplegiki celovito in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja.

Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije

V Sloveniji imamo še eno zgodbo otroka, ki potrebuje gensko terapijo, da bi lahko nekoč hodil, govoril in samostojno živel. Mali Urban se je rodil psihoterapevtki in biopsihologinji Špeli Miroševič, mladi raziskovalki na Katedri za družinsko medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Zaradi okvare na genu CTNNB1 je dečku grozilo, da ne bo nikoli govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Špela Miroševič, ki se je sprva sprijaznila z diagnozo, je po spletu naključij, ugotovila, da je težava njenega otroka rešljiva. Preštudirala je strokovno literaturo in se povezala z znanstveniki, ki so sposobni izdelati gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. 400 otrok s to boleznijo, ki je tako redka, da nima imena, pač pa jo imenujejo kar po okvarjenem genu. Z možem sta začetne raziskave plačala sama, za pomoč pri celotnem procesu izdelave zdravila pa sta se obrnila na najširšo svetovno javnost ter zagnala projekt Koraki za Urbana. Cirili Štuber je Špela Miroševič najprej razložila, kakšne težave imajo otroci z napako na genu CTNNB1.

V času kovida lahko imamo lahko vsi psihične težave in stistke, tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli, vendar pa ne bomo vsi razvili duševnih motenj. Otroci in mladostniki najpogosteje razvijejo depresijo, anksiozna stanja, samomorilna razmišljanja, poskusi samomora in nervozna anoreksija, ki je med tistimi motnjami, ki je v času kovida doživela največji porast. Dejavniki, ki prispevajo k duševnim motnjam med mladimi, se seštevajo in epidemija je ojačala dejavnike tveganja, ki so prisotni tudi sicer. Več o tem v pogovoru z izredno profesorico dr. Hojko Gregorič Kumperščak dr. med., predsednico Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Z raziskavo Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v epidemičnih razmerah. Prvo meritev -torej spletno anketo so opravili marca lani, tik pred uradno razglasitvijo epidemije. Z direktorjem Valicona Andražem Zorkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle

Vrstijo se opozorila, da bo Slovenska tiskovna agencija še pred 30-letnico svojega obstoja pristala na dnu in bo morala zapreti svoja vrata, če vlada ne bo poravnala zapadlih obveznosti.

Spremljamo covid razmere pri nas, pa tudi na Hrvaškem, saj se bližajo prvomajski prazniki in tudi dopust; znano je, da je za Slovence Hrvaška poleti priljubljena in kar običajna turistična destinacija. Kako resno upoštevajo ljudje na Hrvaškem ukrepe? Pred kratkim smo videli posnetke velike zabave v središču Zagreba - kako so se na to odzvale oblasti? Kako je na Hrvaškem z zaupanjem v cepivo Astra Zenece? Kakšni so hrvaški načrti za prvomajske praznike, ko se začne turistična sezona? Bodo omejevali vstop tujcev v državo?