Razlog, da med karanteno zaznamo več nekemičnih zasvojenosti kot običajno, je v tem, da so starši bodisi zaradi šolajočih se mlajših otrok bodisi zaradi dela od doma več doma in laže opazijo odvisniško vedenje svojih otrok. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

V javnosti in na družbenih omrežjih odmeva izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je za Televizijo Slovenija razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nadlegoval znan igralec in profesor igre. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da prijave omenjene igralke sicer še niso prejeli. V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata tudi na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menijo tudi predstavniki Inštituta 8. marec, ki so v državni zbor danes vložili pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«. Več o problematiki spolnega nasilja pri nas pa v pogovoru s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.

Upokojenec s povprečno pokojnino komajda zmore plačati stroške bivanja v Domu za starejše, vsako poslabšanje zdravstvenega stanja pa pomeni še dodaten udarec, čeprav bi načeloma ta del morala poravnati Zdravstvena zavarovalnica. V zadnjem času se vrstijo pritožbe, da bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po covidu plačujejo v domovih bistveno višjo oskrbovalnino. Kako je to mogoče, je preverila Alenka Terlep.

Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.

Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.

V ponedeljek bi letošnji maturanti morali dobiti v roke razpis študijskih programov za prihodnje študijsko leto in na podlagi razpisa izbrati, na kateri študijski program se bodo vpisali. Včeraj vlada ni potrdila razpisa in ta v ponedeljek tako ne bo objavljen. Predsednik Študentske organizacije Klemen Peran meni, da vlada s tem posega v avtonomijo slovenskega visokega šolstva, saj so se deležniki z ministrstvom za izobraževanje že dogovorili o razpisu. Predsednik vlade ga še nikoli ni zavrnil, saj je za razpis odgovorna ministrica za šolstvo. A aktualni predsednik vlade visokošolskim ustanovam očita, da je razpis zbirka želja tistih, ki vodijo fakultete. "Ta očitek je smešen," odgovarja  prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in izpostavlja že tako veliko negotovost letošnjih maturantov, najbolj ranljive generacije, ki ne vedo, koliko časa se bodo še šolali na daljavo, kako bo z maturo, zdaj pa ne bodo vedeli niti tega, ali je dovolj vpisnih mest na njihovem želenem programu.

Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi doslej. A na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je bilo prometa zaradi protikoronskih ukrepov precej manj. O prometni varnosti smo govorili z Erikom Logarjem z AMZS.

V vrtce v devetih regijah so se v torek po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva ponovno lahko vrnili vsi otroci. Po prvih podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije se je večinoma vrnilo do 70 odstotkov otrok.

Slovenija se je na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transpareny International, med 180-timi državami lani uvrstila na 35-to mesto, dosegla pa je oceno 60, kar je enako kot leta 2019. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, 100 pa zelo "čisto" državo. Pri rezultatu se je naša država, ki na tem področju že več let ne beleži napredka, ponovno znašla pod povprečjem EU in OECD. Več o tem, zakaj na področju preprečevanja korupcije ne napredujemo in kako na korupcijska tveganja vpliva pandemija Covida 19, pa v pogovoru s predsednico Transparency International Slovenija Almo Sedlar.

V spodnjem Podravju so ptujski Dom upokojencev, Zdravstveni dom in Center za socialno delo spodnje Podravje lani septembra začeli izvajati dvoletni pilotni projekt "SOS - Sodobna oskrba starejših", ki ga financirata Evropski socialni sklad in država, v višini 2, 6 milijona evrov. Projekt SOS starejšim od 65 let ob podpori strokovnih zdravstvenih in socialnih služb omogoča, da ostanejo doma in ohranjajo samostojnost, kljub starosti, oviranosti ali bolezni. Poroča Gabrijela Milošič