Aktualna tema

Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več.

Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani. Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.

V naši bližini so v teku paraolimpijske igre v zimski izvedbi, ki so v primerjavi s poletnimi igrami v manjši izvedbi, tako po številu panog kot športnikov, pa tudi pri slovenskem deležu. Se pa ta povečuje oziroma bo na letošnji izvedbi dvakratnik prejšnjih, saj se je že precej izkušenemu smučarju Jerneju Slivniku pridružila še novinka, smučarska tekačica Tabea Dolžan.

V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja.

O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.

Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?

Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto.

Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.

Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.