Si predstavljate službo, ki je morda ne morete zaključiti zaradi slabih vremenskih razmer? Prav to se lahko zgodi dežurnim vremenoslovcem na Kredarici, ki jih po desetih dnevih službe pride iskat helikopter in pripelje novo ekipo. Če vremenske razmere tega ne dopuščajo, morajo počakati na lepše vreme. Sicer pa se njihovo delo začne zgodaj zjutraj ob prvem odčitavanju vremenskih podatkov. Zakaj to delo z veseljem opravlja, pa pripoveduje Jože Senica.

Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.

V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.

Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo še vedno precej nizek, le pol odstotka odraslega prebivalstva. Lani je v času epidemije delež opredeljenih padel za polovico, medtem pa je bilo opravljenih transplantacij več kot kdarkoli prej.  Vpis v register opredeljenih oseb lahko tudi v času epidemije koronavirusa opravimo na preprost in popolnoma varen način po elektronski poti, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje direktorica Slovenija transplanta, Danico Avsec.

Kako poteka študij na daljavo, kako izpitno obdobje, v katerem so januarja študenti? Kateri so največji izzivi študija v teh razmerah, kateri pa študentskega življenja? O položaju študentov smo se pogovrajali z Vido Jocif, študentko 2. bolonjske stopnje umetnostne zgodovine in anglistike.

Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot 3 milijarde, ukrepi ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki pa so znašali 2,4 milijarde ,ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih proti kronskih ukrepov, spomnimo skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar 7 milijard. In kakšni so učinki pomoči ? Zdenka Bakalar je vprašanje zastavila analitiku na GZS Bojanu Ivancu in profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču .

Šolanje na daljavo je še posebno zahtevno, ko gre za praktične predmete, med katerimi je tudi šport. Cirila Štuber je v iskanju dobrih praks izvajanja ur športa pred mikrofon povabila Petro Filipič, profesorico športne vzgoje in razredničarko 6. b razreda na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani.

Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.

V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.

V vseh teh mesecih, odkar naša življenja kroji epidemija, je bilo povsod slišati veliko negodovanja nad različnimi ukrepi in omejitvami. Pa ste kdaj pomislili, da so za nekatere skupine ljudi lahko ti ukrepi in omejitve še precej večja težava kot za večino drugih, zdravih posameznikov? Ena takih skupin so slepi in slabovidni, ki se v času epidemije in ukrepov vsakodnevno srečujejo z novimi izzivi. Andreja Čokl je poklicala Antuna Smerdela, ki je slep od rojstva.