Aktualna tema

Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?

Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta.

Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana

Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca.

Kaj pomeni biotska pestrost, zakaj so nekatere vrste v Aziji in tudi pri nas ogrožene ter kako prav živalski vrt prispeva k njihovemu varovanju, bo povedala Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v živalskem vrtu Ljubljana.

Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.

Med njimi je tudi Anže Rupnik, ki nam bo razkril, kako izgleda vsakdan slonice, katere posebne navade ima in kako je vzpostavljena vez med človekom in živaljo. Ob poslušanju boste dobili vpogled v skrb, ki jo terja velika slonica, pa tudi v presenečenja, ki jih Ganga prinese v vsak dan.

Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.

Kakšna je danes vloga živalskih vrtov tako pri ohranjanju ogroženih vrst kot pri izobraževanju javnosti ter kako velike spremembe se obetajo v ljubljanskem, je predstavila direktorica Barbara Mihelič.

Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave.

Prav ta preplet osebnih zgodb, spominov in strokovnega pogleda je osvetlila glavna urednica in soavtorica knjige Ganga – 50 let ambasadorka slonov in ogroženega živalskega sveta, biologinja, pedagoginja in raziskovalka narave Petra Vrh Vrezec.
Petra je tista, ki je Gango skozi vse leto spremljala s srcem in peresom – na razstavah, v foto arhivu, v knjigi in ob sami slonji ogradi. Njen pogled povezuje znanost, zgodovino in intimen stik z živaljo, ki je postala del naše skupne identitete. Z njo se bomo danes sprehodili skozi čarobne utrinke Gangine zgodbe, razkrili manj znane epizode iz preteklosti in pogledali tudi v prihodnost oskrbe teh veličastnih živali.

Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva.

Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem.

Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.

V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić.

Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala

Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.

V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.