Aktualna tema

Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.

V Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO so lani sofinancirali delovanje 113 invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva fundacije so po nekaj letih stagniranja v zadnjem obdobju nekoliko narasla. Kljub temu pa jih je še vedno premalo, saj ne zadostijo niti polovici potreb, ki jih prijavijo invalidske in humanitarne organizacije, opozarja direktor FIHA Borut Sever. Več v pogovoru.

V Monoštru na Madžarskem se odvija 24. mednarodna likovna kolonija Porabje 2025, ki jo tudi letos organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kaj bo nastalo izpod ropičev, rok in dleta slikarjev in kiparja, je zanimalo Vido Toš.

Na fotografiji: umetniški vodja kolonije Franc Gerič iz Lendave in slikar Endre Gonter iz Murske Sobote

Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

V sredo 6. avgusta se pričenja slovenski del 14. izdaje festivala Glasbe sveta oz. Musiche dal mondo, ki že vrsto ustvarja mostove med glasbenimi kulturami. Ta edinstveni festival, ki deluje na obeh straneh meje, torej v Gorici in Novi Gorici tako simbolično povezuje mesta kot tudi glasbena prizorišča.

Prejšnji teden je na naslove 10 tisoč naključno izbranih državljanov Nacionalni inštitut za zdravje poslal pismo z naslovom Svitko. Da ne bo pomote, to ni vabilo za udeležbo v državni presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ampak vprašalnik za tiste, ki se že udeležujejo presejanja in tiste, ki bodo v prihodnosti dobili vabilo. Želijo namreč ugotoviti, kako povečati udeležbo v tem programu, saj je ta med programi najnižja, le 65 odstotna. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo programa Aljo Polajžer.

Kako oz. v katerem jeziku se s turističnimi ponudniki, na primer gostinci, sporazumevate med počitnicami na Hrvaškem, kjer je ali bo tudi letos dopustovala več kot polovica Slovencev? Vas moti, da so jedilniki v gostilnah na hrvaški obali v angleškem, nemškem, morda italijanskem ali celo madžarskem jeziku, nikjer pa v slovenskem? Bi se morali hrvaški turistični delavci bolj potruditi in ponuditi menuje tudi v slovenščini, saj smo Slovenci že tradicionalno med najbolj pogostimi turisti na Jadranu? Kaj menijo slovenski turisti na Crikveniški rivieri in kako odgovarjajo tamkajšnji gostinci in natakarji?

V teh dneh minevata dve leti od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije, ko so katastrofalne poplave prizadele večji del države. Najhuje je bilo na območjih Škofja Loke, Savinjske doline in Koroške. Voda je uničevala vse pred seboj. Obletnica je hkrati priložnost, ko se spominjamo tudi solidarnosti in naporov, ki so ga v reševanje ljudi in njihove lastnine, dali pripadniki civilne zaščite, gasilci, vojaki, policisti, reševalci, humanitarni delavci in prostovoljci. O tem smo se pogovarjali s poveljnikom Srečkom Šestanom, ki je prvi obraz in glas Civilne zaščite. Spomine pa je obujal tudi Primož Planovšek, ki je človek akcije, njegova zgodba je bila po poplavah pred dvema letoma povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini.

Pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost zaznavajo velik porast prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Letos so obravnavali že 25 prijav vdorov v poslovno komunikacijo, lani pa v vsem letu 32. Sporočena oškodovanja znašajo že skoraj pol milijona evrov, od tega 312.000 evrov samo v mesecu juliju. O aktualnem porastu prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem, vodjo Nacionalnega odzivnega centra, Tadej Hren pa je podrobneje razložil, kako izgledajo tovrstne prevare.

Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč, s katerim namerava zagotoviti enako dostopnost prebivalstva do nujne medicinske pomoči. Stroka od novega organa pričakuje, da bo omogočil realno financiranje nujne medicinske pomoči in enake standarde oskrbe ne glede na regijo, v kateri se posamezniku pripeti nesreča ali se mu poslabša zdravstveno stanje. Ob tem opozarja, da ustanovitev zavoda ne bo dovolj, saj so za preprečitev kolapsa sistema nujne korenite in politično nekorektne poteze.