Aktualna tema

Združenje L&L si prizadeva za kar najhitrejše okrevanje in vrnitev v življenje bolnikov s krvnimi raki.

Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. To naj bi še posebej prišlo do izraza na jutrišnjo poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo jutri v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.

Kljub zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih zunanje ministrstvo odsvetuje vsa potovanja v Iran, Izrael in Jordanijo, so druge poletne destinacije, priljubljene med Slovenci, še vedno varne. A previdnost ni odveč. Na policiji in zunanjem ministrstvu so podali ključna priporočila za varno potovanje in brezskrbno bivanje v tujini.

V zadnjih desetih letih se je število beguncev na svetu podvojilo, danes jih je že več kot 122 milijonov, je eden izmed poudarkov poročila, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev pripravil visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Ta agencija Združenih narodov pa ima še vedno enak proračun kot pred desetimi leti, in zaradi dodatnih pritiskov, ki so se na vse agencije Svetovne organizacije povečali v zadnjih mesecih, je podvržena velikim težavam pri oskrbi beguncev, zlasti pri psihosocialni pomoči, je povedala predstavnica tega urada v Sloveniji Romana Zidar. Večina beguncev je sicer notranje razseljenih, to pomeni, da ostanejo znotraj meja svoje domovine, večina preostalih pa zatočišče poišče v kateri izmed sosednjih držav

V Benečiji se zadnji dve leti intenzivno posvečajo razvoju turizma. V sklopu Inštituta za slovensko kulturo v Špetru je zaživela spletna platfoma "Benečija" - benecija.eu-, ki povezuje turistične ponudnike kar 15 občin: od Nadiških in Terskih dolin do Rezije. Bogato ponudbo turistične destinacije lahko odslej spoznate tudi na Stari gori, tisočletnem romarskem središču nad Čedadom.

Poleg turistično informacijske točke ob koncih tedna ponujajo vodene oglede, v italijanskem, angleškem in slovenskem jeziku. Turizem je namreč za beneške Slovence ena od možnosti, da zaustavijo izseljevanje. Saj, kot pravi Sandro Quaglia, vodja organizacije za trženje destinacije Benečija, če ne bo ljudi, bo tudi jezik izginil.

Kriptoračuni in kriptodenarnice s privlačna tarča za spletne goljufe, ker lahko z vdorom vanje takoj pridejo do denarja, pa še težko jih je izslediti, ne glede na to, kje živijo. Cirila Štuber se je o zaščiti kriptoračunov in kriptodenarnic pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.

Ženska gibanja v Nemčiji se še vedno borijo za enakopravnost. Nekateri trendi gredo celo nazaj v smer tradicionalne delitve dela med spoloma. Tudi splav je v Nemčiji še vedno uradno prepovedan, čeprav se ga ne preganja. Zahodna in vzhodna Nemčija sta zaradi različnih režimov različno podpirali ženske. Kako je to občutiti še danes, je preverila Maja Derčar.

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?

Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.