Aktualna tema

Konec maja je za mnoge učence, mogoče kar za vse, pa za učitelje, profesorje, ravnatelje, tudi za starše eno najbolj napornih obdobij v letu, saj se zaključujejo ocene. Ali res ne gre drugače? Kako omiliti ta stres? Kakšne so vaše izkušnje?

Postaja za spremljanje vremena na Kredarici je edina visokogorska meteorološka postaja v Sloveniji s stalno človeško ekipo. Poklicni meteorološki opazovalci 24 ur na dan izvajajo meritve, katerim lahko prisluhnete tudi čez dan med branjem vremenskih podatkov. Visokogorski podnebni observatorij Kredarica je začel delovati leta 1954, v obstoječem stanju pa je od obnove Planinskega doma na Kredarici leta 1983. Prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. Danes je bil postavljen temeljni kamen za obnovo kompleksa v visokogorju.

Izpusti toplogrednih plinov se pri nas zmanjšujejo od leta 2008. Preliminarni podatki Arsa pa tokrat kažejo, da so se lani glede na leto prej povečali - razlog je večja proizvodnja električne energije v Termoelektrarni Šoštanj oziroma bolj mrzla zima kot predlani. Tudi podatki Eurostata kažejo zvišanje emisij v zadnjem lanskem četrtletju. A da bi iz tega sklepali na prihodnja leta, je še prezgodaj, pravijo na Agenciji za okolje, kjer so nam razložili tudi, kako izpuste sploh merijo in kaj je vplivalo na njihovo zmanjšanje v obdobju po zadnji veliki gospodarski krizi.

Ena od veščin prihodnosti, ključnih tako v zasebnem kot poklicnem življenju bo digitalna pismenost. Tudi za konkurenčnost gospodarstva je zato pomembno, da Slovenija okrepi vlaganja v izobraževanje – tako mladih, kot odraslih. Sodobne tehnologije in predvsem umetna inteligenca pa bodo spremenile tudi izobraževalni proces. A kot so poudarili na gospodarski zbornici AmCham ob razglasitvi Učitelja leta 2025, je tako v šoli kot v gospodarstvu poleg digitalščine treba govoriti tudi človeščino. In srce je ob prejemu laskavega naziva izpostavil tudi profesor angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, Milan Mandeljc.

Si lahko zamislite, da bi plačali storitev ali blago svojemu poslovnemu partnerju, pa denar ne bi prišel na njegov račun, ker je vašemu računovodstvu nekdo podtaknil lažen račun. Seveda so prej morali priti do gesla od enega izmed zaposlenih v vašem podjetju, ponarediti elektronsko pošto poslovnega partnerja, po kateri so vam poslali nov račun. Zaposlenim v računovodstvu se ni niti sanjalo, kam so nakazali denar, saj so vse preverili in dobili potrditev po elektronski pošti. Tako lahko izgubite od več deset tisoč do več milijonov sredstev. O izkušnjah z vrivanjem v poslovno komunikacijo se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.

foto: Gerd Altmann, Pixabay

V Sloveniji imamo ta trenutek po podatkih Planinske zveze Slovenije 176 planinskih koč in velika večina nujno potrebuje obnovo. Sploh tiste, zgrajene v času prostovoljskih akcij zagretih planincev in društev, ki danes že davno ne ustrezajo več sodobnim standardom in predpisom. Z njimi v pretežni meri še vedno upravljajo planinska društva, ki pa imajo že samo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav, zato za večje investicije denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni. Da mora država nujno nasloviti to vprašanje, so zdaj znova opozorili na Planinski zvezi Slovenije in pogovori so že stekli.

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?

Slovenci Grčijo dobro poznamo in imamo radi, takoj za Hrvaško je naša druga najbolj priljubljena počitniška destinacija. Vendar običajno obiščemo katerega od številnih grških otokov, morda še Atene, Solun in Peloponez. Bolj vzhodno, proti polotoku Halkídika, zanese predvsem poznavalce in tiste, ki znajo ceniti manj oblegane, a prav tako zelo lepe plaže in vedno zeleno naravo. Vzhodna Halkídika je raj za ljubitelje pohodništva in zgodovine, tu je bil rojen veliki mislec Aristotel, mnoge privabijo tudi skrivnostni samostani na polotoku Mount Athos. Zadnjih 15 let pa v tem času na Vzhodno Halkidiko vabi tudi kulinarični festival Kouzina. Pretekli konec tedna so program festivala namenili medu in ob svetovnem dnevu čebel jih je skupaj s slovenskimi čebelarji obiskala Andreja Čokl.

Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Gre za enega izmed ključnih državnih projektov za razvoj podpore mobilnosti oziroma dostopnosti za invalide in druge ranljive skupine, ki poteka že deseto leto. V projektu sodelujejo 104 občine, letos se projekt razširja na 25 novih občin in na društva invalidov, ki vsak dan poročajo o stanju na terenu. Prispevek Petre Medved.