Aktualna tema

"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle.

Prometna nesreča ni nesreča je ena njihovih najnovejših pobud, s katero želijo spremeniti terminologijo in okrepiti zavest, kako nevarna je vožnja z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola ali drog. Pri teh povzročiteljih prometnih nesreč ne moremo govoriti o nesreči in jih tako izenačiti z žrtvami nesreč, pravi Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Kaj predlagajo? Prisluhnite.

Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.'

Foto: BOBO

Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA.

foto: Gerd Altmann, Pixabay

Uporabniki spleta vseh generacij smo pogosto postavljeni pred nove in nove zahteve kreiranja gesel za dostop do spletnih aplikacij, službene pošte, spletnih denarnic, banke in še in še različnih naslovov. Včasih je veljalo, da naj si vsa gesla kar zapomnimo, to so bili časi, ko smo imeli tri ali štiri in vsi so nam odsvetovali zapisovanje gesel na papir ali v zvezek. Mnogi si pomagajo tako, da imajo v resnici le tri gesla, vendar pa ta tri uporabljajo za vstop v vse aplikacije. To nam varnostni strokovnjaki še vedno odsvetujejo, saj ob vdoru v eno aplikacijo spletni goljufi dobijo ključ za kar tretjino naših virtualnih vrat v različne spletne prostore. O upravljanju gesel se je na svetovni dan gesel Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.

foto: Gerd Altmann, Pixabay

Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?

Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.

Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.

Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.

Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik.

Foto: Klemen Razinger

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005.

Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih.

V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.