Aktualna tema

V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.

Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove.

Morda ste že opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA.

Medvrstniško nasilje se pojavlja v različnih oblikah – od ustrahovanja, izključevanja in verbalnih napadov do fizičnega nasilja. Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo vplivov, ki jih ima nasilje na mlade, ter iščemo načine za njegovo preprečevanje in ustvarjanje bolj varnega in spoštljivega okolja. V zadnjem času vse pogosteje poročamo o medvrstniškem nasilju v dolenjskih, beloktranjskih in posavskih občinah. Policisti s preventivnim delovanjem preprečujejo še več nasilništva, zlasti v širši okolici šol. Mi smo preverili, kako na medvrstniško nasilje gledajo novomeški policisti in Mirjam Žnidarčič, svetovalna delavka na Šolskem centru Novo mesto, ki je z okoli 3 tisoč 800 dijaki največji tovrstni center v Sloveniji.

Hudičeva brv, ki jo je v predlanskih poplavah odnesla podivjana Sora, vnovič povezuje Puštal in mesto Škofja Loka. Nova varna in sodobna brv, ki je zaradi večje pretočnosti Sore tudi tehnično prilagojena, je stala 286 tisoč evrov. Hudičeva, tudi puštalska ali ukrivljena brv ima zgodovinski in simbolni pomen. Hudičevo brv zgodovinski viri prvič omenjajo v prvi polovici 17. stoletja, najstarejši podatki o njeni obnovi segajo v leto 1874. Kustos in arheolog Loškega muzeja Jože Štukl razkriva legendo, povezano z brvjo, njeno zgodovino ter simbolni pomen povezovanja brvi v preteklosti in danes.

V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.

Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a.

foto: Gerd Altmann, Pixabay

V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.

Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?

V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.