Aktualna tema

19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.

Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.

V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.

Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.

Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo.

V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.

Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.

Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.

Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.

V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.

"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.