Z besedo čebela, »čebelca« ali čebelica se v naših glavah prižge več asociacij. Nekatere med njimi so zelo metaforične in simbolne, druge prikličejo v spomin tekanje po travnikih in morda kak boleč pripetljaj, ki za nas ni bil usoden, za čebelo pa, saj čebela, katere obstoj je nujen tudi za naše bivanje, po piku umre. Tu so seveda še čebelnjaki, panjske končnice pa so tako ali tako del naše kulturne, predvsem likovno povedne dediščine, s katero velikokrat seznanjamo tudi druge ljudi po svetu. Na splošno čebela pomeni močno vez med naravo in kulturo.

Geslo letošnjega svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo četrto leto, je: » Be engaged« VKLJUČI SE in prispevaj k reševanju čebel in vseh drugih opraševalcev. V Sloveniji je najbolj žgoče vprašanje letošnjega leta pomanjkanje hrane v naravi za opraševalce, tudi za medonosne čebele. Te bodo ob pomoči čebelarjev, ki jih hranijo, preživele, a iztočenega medu bo malo. Pri nas je v tem smislu po družabnih omrežjih krožil poziv, naj ljudje ne kosijo svojih trat, naj pustijo cveteti travniške ozelenitve ali parke, da bi čebele vendarle našle kaj hrane. Več Jernejka Drolec in Magda Tušar.