Aktualna tema

Študij etnologije, ki se mu je pozneje pridružila še kulturna antropologija, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani v osmih desetletjih od njegove ustanovitve doživel velik razvoj. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški ulici 5 so se z raziskavami načinov življenja v Sloveniji in različnih delih sveta uveljavili kot pomembno mednarodno središče te vede. O pomenu etnologije ter o odprtju razstave, ki so jo ob 60-letnici disertacije doktorja Slavka Kremenška Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem na Krakovskem nasipu v okviru študijskega procesa zasnovali na oddelku, se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Kravanja in dr. Veroniko Zavratnik z ljubljanske Filozofske fakultete.

Smučanje je nedvomno pomemben gradnik slovenske identitete, turizma in gospodarstva, hkrati pa predstavlja pomemben del tako zdravega gibalnega razvoja otrok kot tudi ohranjanja zdravja odraslih. O tem in izzivih, s katerimi se sooča ta športna panoga, o tem, ali je to danes še vedno nacionalni šport in kako ga znova približati mladim, so včeraj na okrogli mizi Smučanje: Naša dediščina, naša prihodnost spregovorili v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah.

Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?

V Azerbajdžanu, natančneje v prestolnici Baku, gre h koncu 29-ta podnebna konferenca Združenih narodov. Pogajalci se skušajo dogovoriti zlasti o novi vsoti sredstev za države v razvoju, da bi te lahko prešle na čisto energijo, se prilagodile podnebnim spremembam in se spopadle z vremenskimi katastrofami. Najbogatejše države bi revnim več podnebne denarne pomoči zagotavljale prek subvencij, posojil in zasebnih naložb. Revnejše države ob tem opozarjajo na nevarnost dolžniške krize, zato za podnebne ukrepe zahtevajo nepovratna sredstva.

80 deklet z 12 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije se je na zaključnem dogodku 6. sezone Girls Do Code lotilo načrtovanja robota oziroma pomočnika, ki deluje na podlagi umetne inteligence.

Umetna inteligenca je danes vse bolj prisotna, velike jezikovne modele, kot je ChatGPT, uporablja za najrazličnejše namene širok krog ljudi. Po drugi strani je znanja programiranja in poznavanja umetne inteligence premalo, prav tako je v teh poklicih mnogo več moških kot žensk, kar v določeni meri vpliva na to, kako je ta tehnologija zasnovana. Izhodišče projekta Girls do Code v organizaciji zavoda Simbioza Genesis in podjetja Digital School, je prav v tem, da se čim več mladih deklet navduši nad programiranjem in poznavanjem sodobnih tehnologij. Kombinacija druženja, uporabnega znanja, zabave in novih izkušenj se je tudi letos izkazala za uspešno kombinacijo.

Foto: Rok Kutin/Simbioza

V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.

Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini.

Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.

November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?

V Sloveniji je lani živelo približno 150 tisoč sladkornih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri čemer se je z zdravili zaradi sladkorne bolezni zdravilo več kot 126 tisoč ljudi. Pomena bolezni se poleg odraslih in starostnikov vse bolj zavedajo tudi otroci, ki v 80 odstotkov primerih poznajo sladkornega bolnika. Da so slednji še bolj ozaveščeni o tej temi, so zaslužni tudi člani Hiše eksperimentov, ki so z letošnjim letom po slovenskih šolah zagnali projekt terenskega sladkolesarjenja, simulatorja sladkorne bolezni.

Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.