V spletnih prevarah danes o zaščiti telefona. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu pri SI-CERTU.

Gerd Altmann, Pixabay

Ali bo moka iz insektov res pripomogla k bolj trajnostni prehrani ali gre zgolj za vprašljiv načrt, ki vodi v postopno opuščanje tradicionalnega kmetijstva v korist žuželkam? Po kobilicah in čričkih so zdaj v evropskih trgovinah dovoljeni tudi izdelki, ki vsebujejo moko iz ličink velikega mokarja, obdelano z UV-žarki. Evropska komisija poudarja, da moramo omejiti uživanje mesa, da bi do leta 2040 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov. Kaj nova uredba EU pomeni za potrošnike in kako bo vplivala na našo prehrano, nam je pojasnil Nenad Kojić, nutricionist v podjetju Feel Good.

V tem tednu smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili novo radijsko otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Serija, ki nastaja v koprodukciji z Radiem France, odstira živalske pustolovščine, skozi njih pa bodo najmlajši tudi skozi odgovarjanja na v oddaji postavljena vprašanja spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Cilj serije je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o živalskem svetu. Več pa Tadeja Bizilj.

Koprski kolega Andrea Flego razkriva zakulisje in podrobnosti letošnjega festivala Sanremo.

Pri Si-Certu so zabeležili nenavadno veliko primerov uporabniških računov na spletni platformi Telegram s slovenskimi telefonskimi številkami, ki jih niso ustvarili uporabniki sami. Prav tako prihaja do zlorab obstoječih računov platforme Telegram, ki niso zaščiteni z dodatnim geslom. Večina lastnikov mobilnih telefonskih številk, ki so jih storilci zlorabili za ustvarjanje lažnih profilov, sploh ne ve za zlorabo. Zaenkrat so pri Si-Certu izključili varnostne napake na strani uporabnikov, a še vedno ne vedo, zakaj in na kakšen način prihaja do zlorab. Po sledeh spletnih varnostnih zlorab nas skupaj s Tadejem Hrenom, strokovnim sodelavcem Si-Certa, pelje Cirila Štuber.

Foto: Gerd Altmann, Pixabay

Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.

Unesco je za dan radia izbral 13. februar v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Univerze v Mariboru meni, da se radiu za prihodnost ni treba bati. Gre za tradicionalni medij, ki se zelo uspešno prilagaja digitalnemu okolju in tako sledi novim navadam občinstva. Ljudje med vsemi mediji radiu tudi najbolj zaupajo, saj se ob vsakokratni krizi ali izrednem dogodku nanj množično obračajo.

Kriza evropske avtomobilske industrije se vse bolj pozna tudi pri slovenskih dobaviteljih. V velikih težavah je tudi Zreški Unior, proizvajalec orodja in kovanih avtomobilskih delov z več kot sto letno tradicijo. Lansko leto bodo neuradno končali z več kot 30 milijoni evri izgub. Poznavalci pravijo, da je to tudi posledica poslovodskih akrobacij in slabih poslovnih odločitev prejšnjih uprav. Ko je pred osmimi meseci Unior prevzel Robert Vuga, naj bi namreč iz omar začeli padati številni okostnjaki. O razmerah v podjetju se je z novim predsednikom uprave pogovarjal Matija Mastnak. Med drugim sta spregovorila o skorajšnji prodaji njihovega hčerinskega podjetja Unitur, o ukinitvi program strojegradnje, o morebitnem ponovnem valu odpuščanja, kako bodo podjetje prizadele carine, ki jih napoveduje Donald Trum in zakaj razmišljajo o postavitvi tovarne tudi v Združenih državah Amerike.

Evropska komisija zaostruje pravila glede sestavin v kozmetičnih izdelkih. Države članice so novembra lani podprle novo uredbo, tako imenovano Omnibus VII, ki na seznam prepovedanih snovi za uporabo v kozmetičnih izdelkih dodaja več kot 20 rakotvornih in mutagenih snovi. Uredba bo začela veljati s 1. septembrom letos, neustrezni kozmetični izdelki po tem datumu ne bodo smeli več biti v prodaji.

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, se je Darja Pograjc za Torkov kviz pogovarjala s prof. dr. Dunjo Mladenić, vodjo Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tu.