Aktualna tema

Teden otroka letos poteka pod geslom »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« in v ospredje postavlja nekaj zelo preprostega, pa vendar pomembnega – pozdrav in naše odnose z drugimi. Več o tem v pogovoru z Drejcem Pavličem, predsednikom Otroških parlamentov.

Danes svoj 80. rojstni dan praznuje dr. Evgen Bavčar, filozof, umetnik, esejist, pisatelj, kulturnik in borec za pravice slepih. Sam je vid izgubil pri rosnih enajstih letih, zato njegov svet svetlobe in vidnih zaznav ostaja v spominih ujeta domovina, zlasti rodni Lokavec pri Ajdovščini. Že vrsto desetletij pa svojo zgodbo piše tudi po svetu, zlasti v Parizu, kamor sta ga študij in raziskovanje odpeljala že v sedemdesetih letih.

Evgenu Bavčarju je posvečen tudi nagrajeni radijski dokumentarec Radia Slovenija - Potovanje na robu noči, ki ga bodo ob tej priložnosti na prireditvi v počastitev jubileja prihodnjo sredo, 7. oktobra, ob 17. uri javno predvajali v Trstu.

Pred enim mesecem so bili objavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, ki kažejo na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnic in 15-letnikov. Ti so pri matematični in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD, dosežek pri naravoslovni pismenosti, ki je bil v preteklih ciklih praviloma nad povprečjem OECD, pa se je prvič uvrstil v povprečje. Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti ali, če povemo bolj konkretno: 36 % slovenskih učencev ne dosega temeljne ravni bralne, 35 % matematične in 24 % naravoslovne pismenosti. Raziskava je pokazala tudi nižje ravni veselja mladih do naravoslovja ter zaznane opore učiteljev in družine. Udeleženci strokovnega posveta, ki ga je pripravil Pedagoški inštitut, kjer izvajajo raziskavo PISA, so razpravljali o tem, kako razumeti te podatke, ki opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja, ter kje iskati rešitve.

Marsikdo še vedno ne ve, da mu po dopolnjenem 30. letu vsakih pet let pripada preventivni pregled v ambulanti družinske medicine. Pregled obsega laboratorijske preiskave, meritve krvnega tlaka, telesne višine, telesne mase in obsega pasu, pogovor o življenjskih navadah posameznika ter oceno prehranskih navad. Po opravljenem preventivnem pregledu posameznik izve, ali obstaja tveganje za razvoj kroničnih bolezni oziroma je kronična bolezen že prisotna. Glede na rezultate je bolnik deležen kratkega svetovanja o zdravem življenjskem slogu in krepitvi duševnega zdravja, po potrebi pa tudi usmeritve na brezplačne delavnice centrov za krepitev zdravja. Kako potekajo aktivnosti v centrih in kako so z njimi zadovoljni udeleženci, je preverjal Domen Anderle.

Univerzitetna središča so danes, prvega oktobra, znova napolnili študentke in študenti. V novo študijsko leto jih je vpisanih nekaj več kot 69.600, še dodatnih 10 tisoč študentov pričakujejo na višjih strokovnih šolah. Minister za izobraževanje Borut Rončevič je v poslanici poudaril, da znanje ni le pot do diplome, pač pa je tudi sposobnost razumeti svet, kritično presojati informacije, iskati rešitve in ustvarjati novo. Utrip prvega dne novega študijskega leta je v sodelovanju z dopisniki Radia Slovenija strnila Jolanda Lebar.

Skupina Katalena letos praznuje svojih 25 let, odkar so se v Črmošnjicah v Beli krajini na delavnici ljudske glasbe zbrali vokalistka Vesna Zornik, pianistka Polona Janežič, multiinstrumentalist Boštjan Gombač, baskitarist Tibor Mihelič Syed, kitarist Boštjan Narat in bobnar Robert Rebolj. Pozneje se jim je pridružila še violinistka Jelena Ždrale in zasedba Katalena je letos spomladi izdala že svoj 10. album Meja. Nocoj pripravljajo koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo obenem predstavitev novega albuma in praznovanje 25-letnice. Kako potekajo priprave, je raziskala glasbena urednica Teja Klobčar, ki je skupino Katalena obiskala v njihovem skritem bunkerju.

Premier Janez Janša predlaga, da bi se okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmerilo v gospodarstvo, kjer manjka delovne sile. Ali takšen predlog podpirate? Je to sploh mogoče? Razmišljajo poslušalke in poslušalci.

Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani je odprl razstavo Preteklost v rokah prihodnosti, s katero zaznamujejo 70 let delovanja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva. V sedmih desetletjih je center skrbel za ohranjanje številnih dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, zemljevidov, načrtov ter druge pisne in grafične dediščine. Kaj vse se skriva za tako dragocenimi predmeti in kako se je ta stroka v 70 letih spremenila? Podrobneje v pogovoru z vodjo Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Lucijo Planinc.

Družbena omrežja izkoriščajo vplivneži in podjetja, da na njih tržijo svoje produkte. Že nekaj let pa to uporabljajo tudi politiki, še posebej v času lokalnih volitev in kar petih referendumov, ki zaznamujejo tudi letošnjo jesen. Kako pa to vpliva na naše dojemanje politike?

Vzroki za podnebno krizo, izgubo biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov izvirajo iz prekoračitve meja in ideje, da za dobro življenje potrebujemo čedalje več. Na tej ideji temelji ves naš gospodarski sistem. Ekološki ekonomist Giacomo D’Alisa pa opozarja, da potrebujemo drugačen sistem vrednot. Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih netih ne povečuje splošne blaginje, saj se kapital vse bolj kopiči v rokah elit. Eden od primerov je stanovanjska kriza, ki je posledica tega, da na stanovanje gledamo kot na naložbo, ne na dom. Posledično tisti, ki imajo denar, z nakupi stanovanj le-ta dražijo, tako da je dostop do njih ljudem z nižjimi dohodki vse bolj omejen. Giacomo d'Alisa je v Kostanjevici na Krki sodeloval na mednarodni šoli odrasti na povabilo Policy Lab.