Aktualna tema

Referendumsko odločanje je za nami in tudi pred nami. Kaj napovedujete? O katerih temah se bomo še odločali in o katerih temah bi želeli odločati?

Ko se človek nenadoma zgrudi in se ne odziva, šteje vsaka sekunda. Tisti, ki pokličejo na številko 112, so pogosto prestrašeni in ne vedo, kako ukrepati. Na drugi strani telefona pa je zdravstveni dispečer, ki mora ostati miren, hitro oceniti situacijo, organizirati pomoč in klicatelja voditi skozi prve ukrepe za reševanje življenja. Ob Tednu oživljanja nam je zdravstvena dispečerka Špela Metličar zaupala, kaj se dogaja na drugi strani telefona, ko zazvoni klic na pomoč in nekdo pove: »Človek se ne odziva.«

To nedeljo smo odločali na štirih referendumih. Na zakonodajnem o uveljavitvi novele Zakona o parlamentarni preiskavi ter na treh posvetovalnih referendumih. O pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z vključevanjem v družbeno koristna dela, o volilni pravici tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah in o obveznem plačevanju RTV prispevka. Na Prvem programu smo v posebni poreferendumski oddaji z gostoma - pravnico doktorico Bruno Žuber in novinarjem, urednikom in publicistom Antišo Korljanom - komentirali kampanjo, izide in se ozrli tudi naprej. Napovedujejo se namreč novi referendumi, pred nami so lokalne volitve.

Kakšna je danes slovenska skupnost na Hrvaškem, kakšen odnos imajo njeni pripadniki do slovenskega jezika, kulturne in politične participacije ter kakšen je njen socialno ekonomski položaj. Na vsa ta vprašanja je iskala odgovore široko zastvaljena raziskava Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki je potekala med letoma 2023 in 2026. Demografska slika kaže na velik upad pripadnikov slovenske manjšine. Njihovo število se je v 30 letih zmanjšalo za dve tretjini, leta 2021 pa jih je bila več kot polovica starejših od 65 let. Kako vitalna je torej slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? O tem v pogovoru z dr. Barbaro Riman, vodjo raziskave, ki je tudi vodja reške enote INV.

Kje invalidske in humanitarne organizacije dopolnjujejo socialno varstvo države, kje zapolnjujejo vrzeli in kako ob naraščajočih potrebah zagotoviti dovolj sredstev za njihovo delo, so bila vprašanja, ki se jim je posvetil letošnji forum Partnerstva za prihodnost z naslovom Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi. V programe 120 invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jih sofinancira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, ki je pripravila forum, je vključenih več kot 400.000 ljudi. Več pa v prispevku Petre Medved.

Nobelova nagrada za mir gre letos južnoafriški pravnici, nekdanji sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča Navi Pillay. Nobelov odbor ji s tem izkazuje priznanje za njeno prizadevanje za mir in mednarodno pravo. S tem želijo svetovno javnost spomniti, da je pravna država temelj sistema za zagotavljanje miru in nenasilno reševanje konfliktov.

Nekoč smo jih srečevali na vsakem mejnem prehodu. Danes jih tam skoraj ne opazimo več – vendar to še zdaleč ne pomeni, da je delo carinika izginilo. Prav nasprotno: čez meje potuje vse več blaga, vse več pa ga naročamo tudi prek spleta.

Kako carinik danes ve, kateri tovornjak, zabojnik ali paket je vreden podrobnejšega pregleda? Kaj lahko razkrije rentgenska naprava, kaj službeni pes in kaj podatki o pošiljki? Ob dnevu slovenske carinske službe smo se o tem, kako se je carina v 35 letih spremenila in kako je videti njeno delo danes, pogovarjali z Borisom Kastelicem, direktorjem za carine na Finančni upravi Republike Slovenije.

Javni medij – zakaj ga potrebujemo in zakaj je zanj vredno plačevati? O tem smo se pogovarjali s Sophie Balbo s švicarske javne radiotelevizije, ki ima z referendumi o usodi javnega servisa precej neposrednih izkušenj. Švicarji so namreč o svojem RTV-prispevku odločali že dvakrat. O zaupanju javnosti, o tem, kako mora delovati javna radiotelevizija v času platform pretočnih vsebin, kako pritegniti mlade in kako priti do tistih, ki javnih medijev sploh ne spremljajo? S Sophie Balbo se je pogovarjal Luka Robida.

Kako uloviti delce, ki nočejo biti ujeti? Nastaviš jim ogromno pasti, ki jih zakoplješ globoko v led. Tako bi lahko opisali ambiciozni projekt izgradnje detektorja Ice Cube Neutrino, s katerim so zaznali visoko energijske nevtrine, delce, ki nastajajo ob najbolj energijsko masivnih dogodkih v našem vesolju. Sevajo jih denimo supermasivne črne luknje. Za svojo vlogo pri sami ideji za detektor, njegovi postavitvi, kot tudi pri raziskavah nevtrinov, je letos Nobelovo nagrado za fiziko prejel Belgijec Francis Halzen.

Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.