Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

V Sloveniji je testiranje posameznikov, ki jih ogroža dedna oblika raka in testiranje številnih vrst tumorjev pri bolnikih z rakom, brezplačno, kar ni pravilo v vseh evropskih državah. Obe vrsti diagnostike izvajajo na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta v Ljubljani. Oddelek se po zahtevnosti in kakovosti preiskav uvršča med vodilne centre na svetu in smo ga obiskali ob njegovi 20. obletnici ustanovitve. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo oddelka, z znanstvenim svetnikom dr. Srdjanom Novakovićem.

Delo je pomemben steber življenja. Zaradi plače, saj brez denarja v današnji družbi ne moremo preživeti. Delovno okolje je pomembno zaradi druženja in ohranjanja socialnih stikov. Z opravljanjem dela osebnostno rastemo in se razvijamo. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Uživate v njem?

Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo.

Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava.

Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.

V zadnjem tednu aprila po vsem svetu obeležujemo svetovni teden cepljenja. Letos je namenjen prepoznavanju in zmanjševanju vrzeli in velikih zaostankov pri cepljenju dojenčkov in otrok v času epidemije kovida. Stroka poudarja, da je cepljenje eden največjih dosežkov javnega zdravja, številne nalezljive bolezni so bile iztrebljene, ki pa se ob padcu precepljenosti lahko vrnejo. V tem tednu pa stroka poleg cepljenja otrok in mladostnikov poudarja tudi pomen cepljenja odraslih.

Ob pretresih, ki jih na finančnih trgih in v gospodarstvu povzročajo nepredvidljive in pogosto nerazumljive poteze ameriškega predsednika Trumpa se marsikdo vpraša, kako to vpliva na njegove finance. Da bi v prihodnje bolje razumeli te procese, predvsem pa lažje in bolje upravljali svoje premoženje, je vlada že pred časom začela izvajati strategijo finančnega opismenjevanja. V ta okvir sodi tudi projekt Bodi FIN - finančno izobražen nadobudnež. V njem je s finančnimi vsebinami pri pouku in na delavnicah Banke Slovenije (o varčevanju, bankah, proračunih in varni uporabi spleta) sodelovalo približno 3 tisoč učencev iz 85 osnovnih šol. Na zaključni prireditvi Banke Slovenije in Finančnega ministrstva so se med drugim zavzeli tudi za obvezen šolski predmet o financah.

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Po oceni Evropske centralne banke naj bi imelo kar 15 odstotkov Slovenk in Slovencev naložbe v kripto, kar nas uvršča v vrh med državami evra. Dobiček od kripto valut pa bodo kmalu morali plačati vsi, ne zgolj tisti, ki trgujejo v okviru dejavnosti. Še teden dni je namreč v javni razpravi predlog zakona o davku od dobička ob prodaji kripto-sredstev. Finančno ministrstvo predlaga 25 odstotni davek in možnost samoprijave za nazaj, imetniki kripto valut pa ocenjujejo, da je predlagana stopnja odločno previsoka. Pristojni minister Klemen Boštjančič odgovarja, da gre za višino obdavčitve, ki je povsem primerljiva z obdavčitvijo ostalih virov kapitala, ne le delnic, tudi nepremičnin. Kakšno pa je stališče imetnikov kriptovalut? Urška Jereb se je pogovarjala s Klemnom Končanom Verstovškom iz Društva Bitcoin Slovenija.

Ena od pomembnih ustanov koroških Slovencev je tudi K in K center v Šentjanžu v Rožu, ki letos praznuje 30 letnico delovanja.

V stavbi, kjer je bila nekoč ljudska šola, 1993 pa jo je kupila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, je živahno kulturno dogajanje skozi vse leto. Letos pa je še posebej pestro prav zaradi pomembnega jubileja. Kaj vse se je, se in se bo dogajalo, pripovedujejo nekdanja poslovodja Trudi Wieser Moschitz, zdajšnja vodja Julija Schellander Obid in slikarka Zorka L Weis, ki je svojo umetniško kariero začela prav stavbi, kjer je danes K in K center. Že kot šolarka je namreč zelo rada risala. 

Predstavitev nove sezone Zverinic - otroške izobraževalno igralne serije - , ki nas opozarja na pomen biotske raznovrstnosti. Zgodbe o 10 novih Zverinicah; od kita grbavca do zajklje predstavljata prevajalka Anamarija Štukelj Cusma in Špela Šebenik, urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega programa. Kakšen pa je bil odziv otrok na prvo sezono? Kako je z likovnimi deli, ki so jih poslali na natečaj?