Aktualna tema

Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani je odprl razstavo Preteklost v rokah prihodnosti, s katero zaznamujejo 70 let delovanja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva. V sedmih desetletjih je center skrbel za ohranjanje številnih dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, zemljevidov, načrtov ter druge pisne in grafične dediščine. Kaj vse se skriva za tako dragocenimi predmeti in kako se je ta stroka v 70 letih spremenila? Podrobneje v pogovoru z vodjo Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Lucijo Planinc.

Družbena omrežja izkoriščajo vplivneži in podjetja, da na njih tržijo svoje produkte. Že nekaj let pa to uporabljajo tudi politiki, še posebej v času lokalnih volitev in kar petih referendumov, ki zaznamujejo tudi letošnjo jesen. Kako pa to vpliva na naše dojemanje politike?

Vzroki za podnebno krizo, izgubo biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov izvirajo iz prekoračitve meja in ideje, da za dobro življenje potrebujemo čedalje več. Na tej ideji temelji ves naš gospodarski sistem. Ekološki ekonomist Giacomo D’Alisa pa opozarja, da potrebujemo drugačen sistem vrednot. Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih netih ne povečuje splošne blaginje, saj se kapital vse bolj kopiči v rokah elit. Eden od primerov je stanovanjska kriza, ki je posledica tega, da na stanovanje gledamo kot na naložbo, ne na dom. Posledično tisti, ki imajo denar, z nakupi stanovanj le-ta dražijo, tako da je dostop do njih ljudem z nižjimi dohodki vse bolj omejen. Giacomo d'Alisa je v Kostanjevici na Krki sodeloval na mednarodni šoli odrasti na povabilo Policy Lab.

Ideja za Hišo eksperimentov v Ljubljani se je pred več kot tridesetimi leti na postdoktorskem študiju v ZDA porodila fiziku dr. Mihi Kosu. Svoja vrata je odprla leta 1996. Ob odprtju razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani se je v studiu Prvega mudil njen ustanovitelj in direktor dr. Miha Kos. Odgovoril je na vprašanja: kateri so bili vzponi in padci Hiše eksperimentov, kakšna bo prihodnost hiše v prostorskem in finančnem smislu ter zakaj je pomembno varno okolje za delanje napak.

Ko potujemo v tujino, se večinoma zanašamo na angleščino. A vedno ne pomaga. Takrat se začne sporazumevanje z rokami, mimiko, pantomimo in predvsem z veliko dobre volje. In ravno v takih situacijah, v katerih se precej težko razumemo, nastajajo precej smešni trenutki. In prav ti so bili navdih za gledališki projekt Bridges, v katerem improvizatorji iz različnih držav na odru raziskujejo, kaj se zgodi ko besede niso dovolj.

Marko Rozman se je v Aktualni temi pogovarjal s Petro Medved o Mednarodnem tednu gluhih, ki je posvečen praznovanju znakovnega jezika in kulture gluhih.

Pred državnim zborom so danes protestirale igrače. Z zahtevami so Ekologi brez meja opozorili na spregledan problem ravnanja z odpadnimi igračami. Podatki njihove raziskave kažejo, da v Sloveniji zavržemo 881 ton igrač na leto. Kaj se zgodi z njimi, ko jih otroci ne uporabljajo več, kaj lahko naredimo drugače in kaj bi pomenila razširjena odogovrnost proizvajalca? Odgovore na ta vprašanja izveste v prispevku.

Večina ljudi bi se odločila za javni prevoz, če bi bil ta zanesljiv. Gneče na cestah mnogim prinesejo slabo voljo in stres. A zaradi počasnih voženj – na določenih odsekih vozi le 50 km/h – tudi vlak zamuja, avtobusi pa so nabito polni. Slovenske železnice pravijo, da je treba nadgraditi železniško infrastrukturo.

Postajamo vse bolj dolgoživa družba. Leta 2024 je bila v Sloveniji povprečna starost ob smrti pri moških skoraj 76 let in pri ženskah skoraj 83. Toda daljše življenje prinaša tudi nove izzive. Ker je starejših prebivalcev vse več, se mora spremembam v staranju prebivalcev prilagajati celotna družba – tako starejši kot tudi mlajše generacije. Razprave na to temo se je udeležila Lucija Vidergar.

Društvo potnikov Slovenije bo na dan brez avtomobilov praznovalo prvo obletnico. Vanj se lahko včlanijo uporabniki javnega potniškega prometa, da bi tako postali poročevalci s terena in da bi skupaj pripomogli k izboljšanju učinkovitosti in uporabnosti slovenskega potniškega prometa. Cirila Štuber se je o možnostih za izboljšave slovenskega potniškega prometa pogovarjala z Matijo Venetom, predsednikom Društva potnikov Slovenije.