Aktualna tema

11. oktobra nas čakajo en zakonodajni in trije posvetovalni referendumi – tudi o morebitni ukinitvi RTV prispevka. Kaj pa pravijo poslušalke in poslušalci?

Ko govorimo o spodbujanju lokalno pridelane hrane v šolah in tudi drugih javnih zavodih, se v praksi srečujemo z ovirami, povezanimi tako s ceno kot z omejitvami v šolskih kuhinjah in zagotovitvijo zadostnih količin. O tem, kako se da učinkovito povezati pridelovalce, občine in šole, je na nedavni konferenci Dovolj za vse spregovorila Alice Carradori iz italijanskega javnega podjetja Qualità & Servizi, ki zagotavlja šolske malice v sedmih toskanskih občinah, večina hrane, ki jo ponujajo, pa je lokalnega izvora. Pomemben del njihovega poslanstva je tudi zmanjšanje količin zavržene hrane in pa vrnitev k tradicionalni sredozemski prehrani, ki vključuje manj mesa.

Septembra se začenja nova evrovizijska sezona. Bo kaj drugačna, ker je letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije na Dunaju bojkotiralo pet držav - med njimi Slovenija - kot znak nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi, ob humanitarni katastrofi in očitkih o političnem vplivu na tekmovanje in glasovanje?

Danes mineva 25 let od terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so globoko zaznamovali ZDA in ves svet, najbolj pa New York. Za generacije, ki so bile takrat še otroci ali pa se še niso rodile, je ta dan del zgodovine. Za tiste, ki so bili tam, pa so slike, vonjave in zvoki še vedno del zelo živih osebnih spominov. New York se je po napadih spremenil – v občutku varnosti, v vsakdanjem življenju in tudi v odnosih med ljudmi. Tudi dopisnik Slovenske tiskovne agencije Robi Poredoš je bil 11. septembra 2001 v New Yorku. Kako je tistega jutra doživljal mesto in kako je poročal v naslednjih dneh in tednih?

Pred nami je predlog pomembnih zakonodajnih sprememb, ki zadevajo RTV Slovenija, ne le prihodnost tega javnega medija, pač pa tudi spremembo slovenske medijske krajine. O tem, kaj spremembe upravljanja in načina financiranja pomenijo za neodvisnost javnega RTV-servisa, se je Luka Robida pogovarjal z namestnikom generalnega direktorja Evropske radiodifuzne zveze oz. EBU Jeanom Philipom De Tenderjem. EBU je nedavno pozvala k močnejšim varovalkam, ki bi v okviru predlaganega zakona poskrbele za zaščito institucionalne in uredniške neodvisnosti tega medija - zato vprašanje: katere so glavne skrbi glede tega zakonodajnega predloga in kakšne posledice bi lahko imel za RTV Slovenija?

Izšla je slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov za leto 2027. Med več kot 3000 rekordi je mogoče najti tudi novi slovenski imeni. Anže Zavrl je najhitreje pretekel maraton s harmoniko, Blaž Slanič pa popolnoma v ognju najhitreje na enokolesu prevozil 100 metrov tudi med žongliranjem s tremi predmeti.

Francoska študija, ki je raziskovala mikroplastiko v pijačah, je ugotovila, da je v pijačah, ki so v steklenicah, več mikroplastike kot v pijačah, ki so v plastenkah. Dr. Saša Aden se je poglobila v rezultate in ugotovila, da mikroplastika v pijačah še zdaleč ni največjia težava in da raziskava ni upoštevala drugih onesnaževal. Prisluhnimo, zakaj še naprej priporoča pitje vode iz steklenic oz. še bolje kar iz pipe.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so čakalne vrste najdaljše v revmatologiji, ortopediji, dermatologiji, kardiologiji in nevrologiji. Odvisne so od vrste storitve, stopnje nujnosti in izvajalca. Kakšne so vaše izkušnje?

V nekaterih veterinarskih ambulantah je ob koncu avgusta zaradi velikega navala lastnikov celo zmanjkalo mikročipov za mačke. Obvezno označevanje in registracija mačk bosta sicer začela veljati šele 1. januarja prihodnje leto. Do takrat velja prehodno obdobje, v katerem država kot spodbudo delno sofinancira označitev in registracijo. Zakaj so številni lastniki pohiteli prav v zadnjih dneh avgusta? Kaj bo obvezno označevanje prineslo in ali lahko pomaga tudi pri problemu zapuščenih mačk? O tem v pogovoru z Damjano Grobelšek, vodjo sektorja za zdravje in dobrobit živali z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je na volitvah v zvezni deželi Saška - Anhalt prejela več kot 44 odstotkov glasov in tako podvojila volilni izid iz leta 2021. Krščanskodemokratska unija (CDU), ki je deželo vodila 24 let, je prejela le manj kot 18 odstotkov glasov. Podrobnejša analiza z Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.