Aktualna tema

Jutri zaznamujemo svetovni dan poškodbe hrbtenjače. Dan je namenjen opozarjanju na posledice okvar hrbtenjače, ki so najpogosteje posledica padcev, prometnih, delovnih ali športnih nesreč ter tudi različnih bolezni. Kako zahtevna je rehabilitacija ter kakšno podporo posamezniki po poškodbi ali bolezni potrebujejo? Kako poteka projekt »Tudi jaz bi šel noter«, katerega cilj je zagotoviti, da bi gibalno ovirani ljudje brez ovir vstopali v javne prostore, ter kaj pomeni šport za čim samostojnejše in kakovostnejše življenje teh ljudi, pa v prispevku Petre Medved.

Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto prebere le tretjina Slovencev, le 26 % četrtošolcev pa ima starše, ki radi berejo, kažejo raziskave. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, zdaj pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.

V Podlipi in Smrečju odgovor na to vprašanje poznajo že desetletja. Tamkajšnja krajevna skupnost ima v lasti dva vodovodna sistema, zanju skrbi sama in tudi preverja, kakšna voda priteče do uporabnikov.

Toda lastni vodni vir ni samo vprašanje cevi, črpalk in vode v podtalju. Je tudi odgovornost – za kakovost, vzdrževanje, nadzor in varnost ljudi, ki to vodo pijejo.

Kaj pomeni prevzeti takšno odgovornost? So lahko lastne vrtine rešitev za manjše skupnosti in kaj vse je treba vedeti, preden zavrtamo v tla?

O izkušnji Podliškega vodovoda, kakovosti pitne vode in pasteh ter priložnostih lastne oskrbe s pitno vodo v pogovoru z domačinom Jožetom Malovrhom ter strokovnjakoma Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Igorjem Strmškom in Klaro Kopše Zorko.

Popravljanje koles. Srčnost. Zagnanost. Smeh. To so le nekatere izmed besed, ki lahko opišejo to, kar počnejo prostovoljci Ljubljanske kolesarske mreže. Oktobra lani so začeli zbirati rabljena kolesa, od letošnjega aprila naprej pa kolesa v okviru projekta Knjižnica koles izposojajo vsem, ki bi radi najeli kolo za čas od enega tedna do treh mesecev. Kolesa v tem času ni treba vračati, najem lahko po potrebi tudi podaljšate. Več o projektu v prispevku Lucije Vidergar, ki se je udeležila popravljanja in pripravljanja koles za izposojo novim uporabnikom.

Ko govorimo o kulturni dediščini, najprej pomislimo na predmete, oblačila, vzorce, šege in navade. A dediščina se pogosto skriva tudi v nečem veliko bolj vsakdanjem – v hrani, receptih in spominih, ki jih delimo za skupno mizo. Za Oksano Gorešnik iz Ukrajine tako kulinarika ni samo priprava hrane, ampak tudi način pripovedovanja o domu, družini in kulturi. Pretekli teden je v Slovenskem etnografskem muzeju ukrajinsko tradicijo predstavila skozi okuse, glasbo, zgodbe in pregovorno slovansko gostoljubnost.

Obrtna zbornica je dopoldne v Ljubljani pripravila tradicionalni 21. forum obrti in podjetništva, na katerem so predsedniku vlade in ministrom predstavili 149 zahtev, povezanih v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Od zdajšnje vlade pričakujejo zelo veliko, so poudarili, zadovoljni so s prvimi potezami, izpostavljajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi vlada pri referendumu o tem zakonu in uvajanju ukrepov nasploh računa na podporo gospodarstva, ocenjuje pa, da so zahteve malega gospodarstva v veliki meri že vgrajene vladno koalicijsko pogodbo.

Povzemamo sporočila vlade in obrtne zbornice, dodajamo izjave po sestanku prevoznikov s pristojnim ministrom glede subvencioniranja pnevmatik in nafte, pogovarjali smo se tudi s finančnim ministrom Andrejem Šircljem.

Na Bledu poteka drugi in hkrati sklepni dan Blejskega strateškega foruma. Potem ko so včerajšnji nastopi političnih voditeljev odpirali predvsem širša vprašanja o vlogi in položaju Evrope v vse bolj napetih mednarodnih okoliščinah, se današnje razprave osredotočajo na konkretnejša vprašanja, kot so širitev Evropske unije, odnosi z Združenimi državami Amerike, prihodnost evropskega stebra zveze Nato in varnost na stari celini.

Včeraj ob 17.00 je dijaški dom Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole v Postojni ponovno oživel. Starši in dijaki – eni malce žalostni in zaskrbljeni, drugi prešerne volje, so stopali proti jedilnici, kjer so jih sprejeli ravnatelj in vzgojitelji in jih popeljali v sobe in novo šolsko leto. Letos jih bo tam živelo 156, 50 bo novincev, velika večina fantov, pa tudi dekleta, ki bodo večinoma obiskovala program zdravstvene nege. Med dijake, starše in vzgojitelje se je z mikrofonom odpravila Sabrina Mulec.

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Orientalski sršen je na Primorskem vse pogostejši, v Kopru so odkrili že več njegovih gnezd. Pojav te tujerodne vrste posebej skrbi čebelarje, saj lahko sršeni v kratkem času povsem uničijo čebeljo družino.

Mestna občina Koper gnezda že odstranjuje, vendar opozarja, da občine same tega problema ne bodo mogle rešiti. Kako resno je stanje in ali ima Slovenija učinkovit sistem za spremljanje in omejevanje orientalskega sršena?

O tem smo se pogovarjali z Igorjem Rakarjem z Mestne občine Koper, Alešem Bozovičarjem iz Čebelarske zveze Slovenije in svetovalcem za tehnologijo čebelarjenja Simonom Golobom.