Drugi pogled

Po izobrazbi politolog in zgodovinar, zadnjih sedem let pa turistični vodnik, ki tujim obiskovalcem predstavlja lepote Slovenije. To je Danijel Osmanagić, današnji »drugopoglednik«, ki je iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo pribežal med vojno v 90-ih, tu preživel osnovnošolska leta, se vrnil domov, potem pa se odločil za študij v Ljubljani in tu tudi ostal. Privoščite si jutranjo kavo, Danijel pa vam medtem razloži, kako kavo pijejo v njegovi domovini in kako tam s kavo sosedu tudi povejo, da je skrajni čas, da odide domov. Drugi pogled!

Tisti, ki vas zanima portugalska kultura, ste verjetno že naleteli na revijo Sardinha. Skupaj z ženo jo ureja Portugalec Joao Costa, ki v Sloveniji živi od leta 2008, namenjena pa je predvsem priseljencem iz te države Pirenejskega polotoka ter učenju obeh jezikov, saj je napisana tako v slovenščini kot v portugalščini. Čeprav si verjetno ne bi mislili, Portugalec poudarja, da je kulturna izmenjava med državama zelo bogata. Opozarja tudi na to, da oboji raje kot generalom spomenike postavljamo pesnikom in pisateljem. Še več o razlikah in podobnostih med obema država pa je Joao Costa povedal Andreji Gradišar.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.

V naslednjih minutah več o tem, zakaj Slovenci morda nismo tako zaprti, kot naj bi stereotipno veljalo, o tem, da ne vemo, v kako lepi deželi živimo, in tudi o jezikovnih zmešnjavah, ki narišejo nasmeh na usta. Drugi pogled je ujel Peter Močnik.

Ko je prišel v Slovenijo, ga je motil mraz, zdaj pa je že vajen snega in nizkih temperatur. Rami Murad, Sirijec palestinskih korenin, je danes po vsem Kamniku znan kot lastnik restavracije z arabsko hrano. Začel je kot kuhar v ljubljanskem lokalu z vzhodnjaško hitro prehrano, po šestih mesecih dela tu in navdušenjem nad čistočo in lepoto mest ter prijaznostjo ljudi je za njim prišla še žena. Tu so se jima rodili trije otroci, zdaj osnovnošolci, in če je njihov oče v svojih šolskih letih le poslušal o Alpah, ki so zelo daleč in zelo visoke, zdaj živijo prav pod njimi.

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.

Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.

V tokratnem Drugem pogledu bomo spoznali 32-letno Indijko. Pred štirimi leti je v želji po opravljanju doktorata iz filozofije prišla v Slovenijo. Odraščala je v Kalkuti s 15 milijoni prebivalcev, zdaj pa živi v študentskem domu v Mariboru. Kulturni šok? Vsaj delni vsekakor.

Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.