Po letih, ko se je revščina po svetu manjšala, se zdaj spet povečuje. Zadnji podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da živi v naši državi že več kot 240.000 prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Na revščino smo postali še bolj pozorni in občutljivi, saj se zaradi svetovne koronakrize lahko dotakne vsakega izmed nas in nas potisne na rob preživetja.

Tokratna Intelekta bo govorila o revščini. Izhodišče oddaje je razmišljanje mlade nemške novinarke in avtorice Anne Mayr, ki v svoji knjigi z naslovom »Beda« opozarja, da je »revščina politično zaželena.« Da revne in brezposelne potrebujemo kot ceneno delovno silo, ki je prisiljena poprijeti za vsakršno delo. Ob Anni Mayr v oddaji sodelujejo še: psihologinja in kognitivna znanstvenica Sara Fabjan (Sinapsa), ekonomistka dr. Maja Bučar (FDV) in socialna delavka ter sociologinja dr. Vesna Leskošek (FSD). Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Chronomarchie/ Pixabay

Zakaj brezposelnost ni napaka v sistemu, ampak je načrtovana? Za revščino ni nihče sam kriv

Po letih, ko se je revščina po svetu manjšala, se zdaj spet povečuje. Zadnji podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da živi v naši državi že več kot 240.000 prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Na revščino smo postali še bolj pozorni in občutljivi, saj se zaradi svetovne koronakrize lahko dotakne vsakega izmed nas in nas potisne na rob preživetja.

Izhodišče oddaje je razmišljanje mlade nemške novinarke in avtorice Anne Mayr, ki v svoji knjigi z naslovom »Beda« opozarja, da je »revščina politično zaželena.« Da revne in brezposelne potrebujemo kot ceneno delovno silo, ki je prisiljena poprijeti za vsakršno delo. »Diskurz o brezposelnosti je v Nemčiji in Evropi še vedno zelo nazadnjaški. Še vedno se govori, da je brezposelnost napaka v sistemu. Razprava o tem je polna predsodkov, zato je ljudi brez dela še vedno sram. V resnici pa je brezposelnost tista, ki omogoča, da v družbi vse teče, kot mora. Tega si ne bi mislili, vendar je povsem logično – če preberete mojo knjigo, v kateri sem želela izpostaviti to perspektivo.«

Revščina ogroža vedno več ljudi: enostarševske družine, ženske, upokojence, mlade diplomante – zdi se, da seznam nima konca! Na vprašanje »Ali države pri preprečevanju revščine res držijo figo v žepu?« odgovarja Intelekta.

V letu 2019 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije. V naši državi pod pragom tveganja revščine torej živi že vsak osmi prebivalec in prebivalka. Revščina najbolj ogroža starejše, zlasti ženske. Slovenija se sicer z 12 % uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine v Evropski uniji. - Statistični urad Republike Slovenije, oktober 2020.

Ob novinarki in avtorici Anni Mayr v oddaji sodelujejo še: psihologinja in kognitivna znanstvenica asist. Sara Fabjan (Sinapsa), ekonomistka prof. dr. Maja Bučar (FDV) in socialna delavka ter sociologinja prof. dr. Vesna Leskošek (FSD).