Gledališki, filmski in televizijski režiser Jože Babič se je rodil 13.2.1917 v vasi Povžane. Ko je kot najstnik kot mnogi primorski Slovenci iz Italije prišel v Jugoslavijo, v Maribor, je začel kmalu delovati v gledališču. Nastopal je v mariborskem gledališču ter sodeloval v avantgardnih skupinah v Mariboru in na Ptuju. Med drugo svetovno vojno je precej časa preživel v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih. Posnel je tudi nekaj televizijskih dram za takratno Televizijo Ljubljana ter štiri celovečerne filme. S prvencem Tri četrtine sonca (1959), s pripovedjo o usodi povratnikov iz koncentracijskih taborišč, je ustvaril bogato galerijo človeških usod in zanjo na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju dobil glavno nagrado za najboljši film in režijo. Z Veselico (1960) je prepričljivo naslikal povojno resničnost. Pozneje je posnel še štiri celovečerne filme, od tega na Hrvaškem Na vzporednikih ter v Bosni in Hercegovini V spopadu. Leta 1965 je posnel film Po isti poti se ne vračaj, film o bosanskih delavcih v Sloveniji, o »sezoncih« in tako ustvaril enega izmed redkih slovenskih filmov ti. črnega vala. Filmski opus je Babič sklenil s še eno socialno dramo, s filmom Poslednja postaja (1971). Več o Jožetu Babiču so ob 100. obletnici njegovega rojstva v oddaji Ars humana povedali urednica filmskega programa pri Slovenski kinoteki in pri filmskem festivalu Kino Otok - Isola Cinema Varja Močnik, filmski zgodovinar in profesor na katedri za kultorologijo na Fakulteti za družbene vede Peter Stanković in filmski zgodovinar in teoretik Zdenko Vrdlovec. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.