Frekvenca X

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

“Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

“Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 

Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga.

Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride.

Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta.

Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material?

Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.

Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin.

Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava?

Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.

Okoli digitalne lipe zbrani svet anonimih modrecev bo tokrat odgovoril na dilemo: ali na Hrvaško ali kam drugam

Najbolj zvedava rubrika Vala 202 Radiovedni se poleti ogreva za poletne teme. V prihodnjih tednih se lotijo sladoleda, sonca v visokogorju, komarjev – vse to ste jim v svojih vprašanjih že navrgli v premislek –, danes pa vabijo na plažo, kjer si marsikdo zaradi močnega sonca že nadene majico. In pri tem se porodi vprašanje: Zakaj majica, ko se zmoči, spremeni barvo? Kako torej znanstveno pojasniti učinek mokre majice?

Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo: Zakaj predmet vidimo v različni barvi v odvisnosti stanja? Zakaj je v suhem stanju določene barve, v mokrem pa se barva spremeni?

Pri razlagi je pomagal doktor kemije Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.