Frekvenca X

Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za torkatne Radiovedne. Nekoga je namreč zanimalo, kaj natanko sestavlja plamen sveče? Odgovarja profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Anton Meden.

Zagotovo ne bo nasprotoval nihče izmed vas, da je spanje skupno vsem ljudem in nujno za preživetje. Skozi zgodovino se je njegov pomen spreminjal, a največ sprememb je prinesla industrijska revolucija, ki je zaradi zahtev po daljšem delavniku spanje označilo kot izgubo časa in lenobo. To pa pogosto slišimo še danes. Zato se nam je Radiovednim porodilo vprašanje, koliko časa lahko človeško telo ostane budno.

Najdaljše neprekinjeno kihanje je po Guinnessovi knjigi rekordov trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Britanka ki je pričela kihati januarja 1981. Radiovedni sicer ne bomo postavljali rekorda v kihanju, smo pa poiskali odgovor na vprašanje, koliko znaša njegova hitrost. Odgovarja Tatjana Robič Pikel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali?

Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc

Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti?

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti, saj je ta pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Se slovenski znanstveniki dovolj javno angažirajo?

Dr. Matjaž Kuntner: "Mislim, da smo se premalo javno angažirali. Tako pri kritičnih vprašanjih ohranjanja naravnega sveta kot v zahtevi o zadostni prisotnosti znanosti v družbi in financiranju." Dr. Oto Luthar izpostavlja, da so se v določenih obdobjih slovenski znanstveniki dovolj dobro angažirali, organizirali so tudi tri shode za znanost: "Realno pa je težko od raziskovalk in raziskovalcev pričakovati, da bodo ob svojem osnovnem delu kontinuirano nagovarjali odločevalce. Slovenski pregovor pravi, da se samo v mlinu dvakrat pove, no, v slovenski politiki je treba povedati dvajsetkrat."

Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal ...), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala?

Sogovornika:

• Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
• Dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

"Razvoj slovenske znanosti razumem kot vožnjo vzvratno."
-Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

"Sem optimist, vseeno gremo proti boljšemu. Pogoji se vendarle izboljšujejo. Znanja imamo dovolj, ko bomo nazaj privabili tudi naše ljudi iz tujine, bomo še bolj uspešni."

-Dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB

 

Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam

Pogosto se zdi, kot da je vsepovsod. V resnici pa brez interneta po dostopnih pogojih živi kar 2,3 milijarde ljudi po vsem svetu

Prihodnost ne prinaša le svežih tehničnih izzivov, ampak odpira tudi številna nova moralna vprašanja. V Frekvenci X se zato sprašujemo, kaj nam v resnici omogoča internetni dostop in kako bi lahko do spleta dostopali vsi. So res rešitev globalni projekti ali je potrebna tudi napredna državna zakonodaja?

 “Povezava s spletom ni namenjena le kratkočasenju, ampak je nujna za uveljavljanje naših pravic.” − dr. Merten Reglitz, filozof

Dr. Merten Reglitz, ki je zaposlen na oddelku za filozofijo univerze v Birminghamu, se ukvarja z etiko in človekovimi pravicami. Je eden prvih filozofov, ki so ugriznili v kislo digitalno jabolko pravice do internetnega dostopa, in pravi, da je ta nujen za uveljavljanje naših preostalih pravic in aktivno delovanje v družbi.

“Po petih, šestih tednih šolanja na daljavo se je celotna družba ozavestila, da mogoče otrok ne sodeluje zato, ker nima računalnika, ker nima dostopa do interneta.” − mag. Jožica Frigelj, profesorica razrednega pouka

Pandemija koronavirusne bolezni nas je opomnila na pomembnost internetnega dostopa. V tednih razdruževanja je namreč ta povezava postala glavna vez s prijatelji, delovnimi mesti in učilnicami. Za večino samoumevna orodja pa niso vsem na voljo v enaki meri, pravi profesorica razrednega pouka in aktivna članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, magistrica Jožica Frigelj.

Spletni umetnik Igor Štromajer razmisleku dodaja še vidik svobode, ki se ponekod na komercialnih omrežjih zelo omejuje. Rešitev vidi v več vzporednih alternativnih internetih.

“Če si predstavljam prihodnost, upam, da bo obstajalo več paralelnih internetov.” − Igor Štromajer, spletni umetnik

Radiovedni se sprašujemo, zakaj vidimo nebo modro in ne črno kot vesolje ali prozorno kot zrak.

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.

Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?

Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.

“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”

Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.

“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”

Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija.

Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na [email protected]

Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih treh mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva? Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila naše dojemanje javnih prostorov in infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem.

Avtorja: Jan Grilc in dr. Dan Podjed (ZRC SAZU)

Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP)

Razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila mesta in kakšne nove poti v prihodnost bodo morala iskati urbana območja

Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva?

Z novimi razmisleki izpostavljamo nekaj že znanih tem, ki jih zdaj vidimo v luči povsem novih družbenih okoliščin, in osvetljujemo nove smeri v prihodnost po krizi, ki je zamajala same temelje življenja v zgoščenih urbanih območjih. 

Sprehodimo se po ulicah Rima, Moskve, Bruslja, Beograda, Dunaja, Zagreba, Berlina in Washingtona med epidemijo. Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je ta izkušnja spremenila naše dojemanje javnih prostorov in zelene infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem.

Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP); dopisniki RTV Slovenija.

Nagrajeno serijo Mesta prihodnosti iz leta 2018 najdete na tej povezavi.

Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima:

Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo?

Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet?

Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je [email protected].