Globalna oskrba s hrano ni trajnostna, narekujemo pa jo porabniki s svojimi navadami in zahtevami. Osredotočimo se denimo na meso, ki ga pojemo štirikrat toliko kot pred pol stoletja. Poraba naj bi se stopnjevala z rastjo prebivalstva in dvigom standarda v razvijajočih se državah, predvsem v Aziji, v kateri počasi osvajajo tako imenovane zahodne prehranjevalne navade. Apetiti po burgerjih in steakih so vse večji in to pomeni hud izziv za prihodnost, tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekateri vidijo rešitev v novih tehnologijah, drugi predlagajo, da začnemo jesti hrano rastlinskega izvora, ki bi bila boljša tako za okolje kot za zdravje. Kaj bo torej hrana prihodnosti? Bodo leta 2050 na naših mizah meso in-vitro, vodna leča in užitne gosenice? Tudi to se bomo vprašali v tokratni Intelekti. Gosti Barbare B. Drnovšek bodo britanski fizik in ekonomist, ki se ukvarja z raziskavami podnebnih sprememb dr. Marco Springmann z oxfordske univerze, entomolog dr. Arnold van Huis z nizozemske univerze Wageningen, agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in okoljski filozof dr. Luka Omladič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Foto: Rota das Estrelas/Flickr