Kandidatki sta bili tudi:

Maja Weiss, režiserka in scenaristka ter ena najplodovitejših slovenskih dokumentaristk, ki je s svojo več kot 35 let dolgo ustvarjalno potjo pustila trajen pečat v zgodovini slovenskega filma. Je prva režiserka, ki je v samostojni Sloveniji posnela celovečerni igrani film in vstopila v prostor, ki je bil tedaj izrazito domena moških. Njena filmografija obsega več kot 50 naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih, za svoj izjemen opus je prejela tudi nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo. 

Mojca Lavrenčič, dirigentka, ki je na četrti izvedbi prestižnega mednarodnega tekmovanja za ženske dirigentke La Maestra v Pariški filharmoniji dosegla izjemen mednarodni uspeh. Med 225 prijavljenimi kandidatkami z vsega sveta je prejela prvo nagrado ter še vrsto posebnih priznanj, kar predstavlja pomemben dosežek tako za umetnico kot za slovenski glasbeni prostor.

Kandidata sta bila tudi:

Lidija Koren iz Kampa Koren, ki je na turističnem sejmu v Stuttgartu prejela najvišje evropsko priznanje na področju kamping turizma – nagrado PiNCAMP Hall of Fame. To je nekakšen »oskar« kamping industrije, ki ga podeljujejo za življenjsko delo in trajni prispevek k razvoju kamping turizma. Kot pravi sama, je to nagrada, ki je ne moreš načrtovati ali se nanjo posebej pripraviti, saj jo prejmeš takrat, ko te opazijo ljudje iz stroke in prepoznajo, da s svojim delom prispevaš k skupnemu dobremu. 

Leo Černic, režiser, ki je na 76. izdaji Berlinala za svoj kratki animirani film Kozmonavti prejel eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje filmom v tekmovalnem programu kratkega filma – kandidaturo za nominacijo za European Film Awards. Nagrada pomeni pomembno mednarodno priznanje in uvrstitev v ožji izbor za najuglednejše evropske filmske nagrade ter predstavlja izjemno potrditev kakovosti in pomembno mednarodno vidnost za slovensko animacijo. 

Kandidati so bili tudi:

Domen Prevc, Nika Prevc, Nika Vodan in Anže Lanišek,skakalni kvartet, ki je v Predazzu osvojil olimpijski naslov na tekmi mešanih ekip. Domen Prevc je z zlato medaljo na veliki skakalnici postal tudi prvi slovenski posamični olimpijski prvak v smučarskih skokih, Nika Prevc pa se z osvojenim bronom domov vrača s kompletom medalj vseh barv. 

Herta Maurer Lausegger, etnologinja in slavistka, ki se že desetletja posveča ohranjanju kulturne dediščine ter dokumentiranju slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, tudi z obsežnim avdiovizualnim gradivom. Trenutno se osredotoča na dokumentiranje ziljskega narečja. Za svoje življenjsko delo je prejela Tischlerjevo nagrado, najvišje priznanje Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze.

Kandidata sta bila tudi:

Nika Prevc, najboljša smučarska skakalka zadnjih sezon in olimpijska podprvakinja, ki je svoj prvi olimpijski nastop na srednji skakalnici v Predazzu končala na drugem mestu in osvojila srebrno medaljo. To je že 29. kolajna na zimskih olimpijskih igrah za slovenske športnike, Nika Prevc pa je z uspehom še utrdila svoj status ene vodilnih športnic slovenskega zimskega športa.

Branko Zakotnik, specialist internistične onkologije, ki je večino svoje poklicne poti posvetil delu na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter pomembno prispeval k razvoju sodobnega zdravljenja raka v Sloveniji, za kar je prejel tudi državno odlikovanje red za zasluge. Kot dolgoletni predstojnik internistične onkologije in prvi koordinator Državnega programa obvladovanja raka je soustvarjal sistemski pristop k onkološki oskrbi ter zaznamoval razvoj stroke in organizacijo zdravljenja bolnikov z rakom. 

Kandidata sta bila tudi:

Brane Čuk, dolgoletni jamar in tajnik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, ki se jim je po več kot šestdesetih letih iskanja uspelo prebiti do podzemnega toka reke Studene. Ob tem so odkrili obsežen jamski sistem s kapniki in dvoranami, visokimi več deset metrov, ki po dosedanjih ocenah velja za verjetno največji podzemni jamski sistem na Dolenjskem. 

Žiga Šeško, teniški igralec, ki je z zmago v finalu mladinskega turnirja Odprtega prvenstva Avstralije osvojil naslov v posamični konkurenci in Sloveniji priboril prvo moško zmago na mladinskih turnirjih za grand slam. V finale Melbourna se je uvrstil brez izgubljenega niza, z osvojenim turnirjem pa je naredil izjemen korak v svoji športni karieri in se vpisal med najpomembnejše dosežke slovenskega mladinskega tenisa.

Kandidata sta bila tudi:

Cecilija Blazutič Skočir, predsednica slovenskega dramskega društva Beneško gledališče, pomembnega stebra slovenske kulture v Benečiji, ki že 50 let skrbi za ohranjanje tamkajšnjega posebnega slovenskega narečja ter povezuje ljubitelje gledališča vseh generacij. 50. obletnico so s predstavo v narečni besedi obeležili na Dnevu emigranta, največji družbenopolitični prireditvi Slovencev na Videmskem. 

Domen Prevc, smučarski skakalec, to sezono brez konkurence, ki je po osvojitvi zlatega orla postal še novi svetovni prvak v smučarskih poletih ter tretji slovenski skakalec s posamičnim naslovom svetovnega prvaka v poletih. Kot je povedal po podelitvi zlate snežinke je to uspeh, ki ga gradiš vrsto let.

Kandidata sta bila tudi:

Emilija Vučićević, študentka, ki je v Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici ustvarila računalniški model, ki samodejno prepisuje stara pisma. S tem je omogočila hitrejšo transkripcijo in natančnejšo digitalizacijo zahtevnih zgodovinskih besedil, med drugim tudi pisem Zofke Kveder. Njeno tehnologijo bodo uporabili tudi v ljubljanskem NUK-u, kar odpira nove možnosti za raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine.

Gregor Božič, filmski režiser, scenarist in snemalec, ki je kot direktor fotografije sodeloval pri dokumentarno-igranem filmu Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, ki je nastal v slovenski manjšinski koprodukciji. Film je na podelitvi Evropskih filmskih nagrad prejel nagrado za evropski dokumentarec leta. Božič je sicer sodeloval pri številnih cenjenih filmskih projektih ter je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za izjemen prispevek k slovenski kinematografiji.

Kandidata sta bila tudi:

Domen Prevc, smučarski skakalec, ki je na novoletni turneji dobil kar šest od osmih serij in postal tretji slovenski skupni zmagovalec turneje štirih skakalnic. Kot pravi, mu zlati orel pomeni več kot katera koli druga lovorika v dosedanji karieri – celo več kot svetovni rekord pred domačimi navijači v Planici in naslov svetovnega prvaka na veliki skakalnici v Trondheimu. 

Rok Gašparič, menedžer in neodvisni raziskovalec, ki je kot prvi Slovenec prejel mednarodno priznanje Mary Anning za dolgoletno znanstveno delo na področju paleontologije. Priznanje, ki ga britansko paleontološko združenje podeljuje posameznikom z izjemnim prispevkom k razvoju paleontologije zunaj formalne akademske zaposlitve, je prejel za svoje znanstveno delo na področju raziskav fosilnih desetnožnih rakov.