Kandidata sta bila tudi:

Aleš Valič, igralec in ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča, ki že desetletja zaznamuje gledališki oder, radio, film, televizijo in pedagoško delo, za svoje ustvarjanje je prejel tudi Borštnikov prstan. Znan je po močni odrski prezenci, v svoji bogati karieri pa je ustvaril številne nepozabne vloge – od Shakespeara do sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov igralski opus obsega približno 165 gledaliških predstav ter okoli 40 filmskih in televizijskih vlog. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je deloval tudi kot profesor in dekan.

Iztok Lebar Bajec, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter idejni vodja vzpostavitve novega superračunalnika Frida, edinega in najzmogljivejšega tovrstnega računalnika v Sloveniji. Opremljen je z najnovejšo generacijo računalniške opreme za umetno inteligenco ter namenjen strojnemu učenju, razvoju velikih jezikovnih modelov, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih količin podatkov. Uporabljali ga bodo lahko raziskovalci, študenti in podjetja.

Kandidata sta bila tudi:

Ljupka Vrteva, razvojna inženirka in Inženirka leta 2023, ki jo je največje svetovno združenje za povezovanje, podporo in razvoj žensk v inženirstvu uvrstilo med dvanajst najbolj vplivnih v izboru »Inženirke, ki jih morate poznati 2026«. Kot razvojna inženirka na področju ogrevalnih, prezračevalnih in hladilnih sistemov je sodelovala pri optimizaciji rabe energije v 73 stavbah po Sloveniji, pomembno vlogo pa je imela tudi pri razvoju prezračevalnih sistemov za izboljšanje kakovosti zraka in energetske učinkovitosti v šolah.

Martin Kušej, režiser predstave Medeja, ki je na 53. mednarodnem festivalu alternativnega in novega teatra INFANT v Novem Sadu prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, festivalsko vodstvo pa jo je označilo za eno najpomembnejših sodobnih reinterpretacij antičnega mita. Nagrada predstavlja novo priznanje za predstavo, ki je že ob premieri na Dubrovniških poletnih igrah navdušila tako občinstvo kot kritike. Medeja je nastala v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu ter sodi med najodmevnejše regionalne gledališke produkcije zadnjih sezon.

Kandidata sta bila tudi:

Beti Bricelj, umetnica in predstavnica geometrične abstrakcije, ki sodeluje na razstavi ob 200. obletnici ustanovitve Kraljeve škotske akademije v Edinburghu. Na eni najpomembnejših razstav sodobne umetnosti in arhitekture na Škotskem se s sliko Prostorski premik predstavlja ob izboru del umetnikov iz Združenega kraljestva in širšega mednarodnega prostora. Po besedah umetnice na letni razstavi akademije doslej še ni razstavljal noben umetnik iz Slovenije. 

Urban Rotnik, soustanovitelj podjetja HeroLabs, kjer skupaj z ekipo razvijajo pametne ovratnice za krave MooHero. Te rejcem pomagajo spremljati obnašanje živali, njihovo reprodukcijo in zdravstveno stanje. Podjetje je zraslo iz družinske kmetije kot odgovor na izzive, s katerimi se soočajo številne slovenske kmetije. Za rešitev MooHero je ekipa prejela naziv slovenski startup leta 2026. 

Kandidata sta bila tudi:

Anže Jazbec, vodja raziskovalnega reaktorja TRIGA na Institutu Jožef Stefan, ki obeležuje 60 let delovanja. V reaktorju so se izobraževale generacije raziskovalcev, inženirjev in operaterjev s področij jedrske energije, medicine, varstva pred sevanji in drugih znanstvenih disciplin, hkrati pa je predstavljal pomembno stičišče znanja, iz katerega so izšli številni temeljni raziskovalni in tehnološki dosežki. Odličnost delovanja ter delo strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so v reaktorju delovali in delujejo še danes, sta ključno prispevala k njegovi mednarodni prepoznavnosti.

Boštjan Kotnik, vodja mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki že dve desetletji povezuje otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, njihove družine, prostovoljce in obiskovalce vseh generacij. Festival je zrasel v pomemben prostor vključevanja, kjer osebe s posebnimi potrebami niso le udeleženci, temveč aktivno sodelujejo tudi pri organizaciji, logistiki in izvedbi programa. Tudi letošnjo izvedbo so omogočili prostovoljci Društva za inkluzijo ter zaposleni Centra Janeza Levca, ki pri projektu sodelujejo prostovoljno. 

Kandidata sta bila tudi:

Martin Horvat, arheolog in vodja kustodiata za srednji vek v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je s svojim več kot 40-letnim delom ter rezultati obsežnih arheoloških raziskav bistveno prispeval k poznavanju urbanega razvoja Ljubljane v srednjem in novem veku ter k napredku srednjeveške in novoveške arheologije v Sloveniji. Za svoje delo je prejel Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Slovensko muzejsko društvo.

Teja Oblak, košarkarica, ki je dosegla pomemben mejnik slovenskega športa in ženske košarke. Kot prva Slovenka je zaigrala v ženski ligi NBA, najmočnejšem ženskem klubskem tekmovanju na svetu. Po dolgotrajnih težavah s poškodbo se je uspešno vrnila na parket, kjer je v dresu Portlanda ob zmagi proti Torontu v 17-ih minutah dosegla tri točke in devet asistenc. Kapetanka slovenske reprezentance je s tem znova potrdila svojo vztrajnost in pomembno vlogo v slovenski košarki ter odprla novo poglavje za slovenske košarkarice na največjem odru.

Kandidati so bili tudi:

Miha Bezeljak, slovenski igralec in lutkovni ustvarjalec, član Lutkovnega gledališča Maribor, ki je za vlogo v predstavi Ostržek prejel nagrado za najboljšega igralca na 12. Festivalu otroške umetnosti v Sarajevu tako po mnenju žirije kot občinstva. Poleg te nagrade je za isto predstavo prejel še več pomembnih priznanj, ki potrjujejo njegov pomemben prispevek k sodobnemu lutkovnemu gledališču in izjemno prepoznavnost predstave Ostržek v mednarodnem prostoru. 

Miša Fister in Tomaž Goslar s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino interne klinike, ki sta vodila klinično študijo, v kateri so strokovnjaki v UKC Ljubljana kot prvi na svetu potrdili, da imajo bolniki s srčnim infarktom več možnosti za uspešno zdravljenje, če zdravilo za topljenje strdkov heparin prejmejo že na poti v bolnišnico. Kot sta povedala, bo strokovno zelo odmevna študija najverjetneje vplivala na mednarodne smernice zdravljenja srčnega infarkta. V povprečju na dan obravnavajo približno dva primera, letno pa okoli 700 takšnih bolnikov. 

Spletna stran omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih informacij o ukrepanju ob najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Pri projektu je pro bono sodelovalo več kot 60 strokovnjakov, ki poudarjajo, da priporočila niso namenjena samozdravljenju in ne morejo nadomestiti pregleda pri zdravniku.

Kandidata sta bila tudi:

Boris Krabonja, srednješolski profesor, ustanovitelj in vodja mariborskega humanitarnega društva UP-ornik, ki obeležuje deset let delovanja. Društvo povezuje prostovoljce, ki pomagajo ranljivim posameznikom v stiski, ljudem brez socialne opore ter tistim, ki so odrinjeni na rob družbe. V zadnjih letih posebno pozornost namenjajo pomoči upokojencem, ki se zaradi nizkih pokojnin vse težje prebijajo skozi vsakdan.

Gregor Rihtaršič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki z vesoljskim teleskopom James Webb raziskuje temno snov. Kot prvi Slovenec je prejel raziskovalno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero se pridružuje elitnemu evropskemu raziskovalnemu programu na področju astrofizike. Štipendija mu bo omogočila samostojno raziskovalno delo v največjem raziskovalnem središču Ese ter prispevala k boljšemu razumevanju temne snovi in njene vloge pri nastanku galaksij.

Kandidatki sta bili tudi:

Aleksandra Česen, nogometna sodnica, ki je postala prva glavna sodnica v slovenski moški prvi ligi. Kot mednarodna sodnica je leta 2021 debitirala v drugi slovenski moški ligi, prelomni trenutek pa je bila tekma 32. kroga državnega prvenstva, ko je kot glavna sodnica vodila tekmo s sodniško ekipo. Leta 2014 je bila uvrščena na mednarodno listo FIFA kot druga slovenska sodnica v zgodovini, od takrat pa sodi na tekmah domačih in mednarodnih tekmovanj.

Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije in umetniška vodja prvega bienalnega festivala v javnem prostoru Ples za vse, ki je ob mednarodnem dnevu plesa potekal v Ljubljani, Škofji Loki, Celju in Novi Gorici. Kljub dežju je festival povezal profesionalne plesalce in ljubitelje plesa ter za en dan plesno oživil mesta, ob tem pa izpostavil, da je ples tudi orodje za razumevanje sveta in grajenje boljših medčloveških odnosov.

Kandidata sta bila tudi:

Andrej Lupinc – Lupo, direktor fotografije, režiser in scenarist, ki je do nedavne upokojitve soustvarjal vsebine Televizije Slovenija. Sodeloval je pri celovečernih filmih ter posnel več kot 40 dokumentarnih in kratkih filmov, kot filmski ustvarjalec pa soustvarjal tudi prostor eksperimentalnega videa in alternativne produkcije. Združenje filmskih snemalcev Slovenije mu je podelilo nagrado iris za življenjsko delo. 

Anže Kopitar, hokejski as, ki je v ligi NHL pustil izjemen pečat in postal eden najboljših hokejistov Kraljev v zgodovini. Kot prvi Slovenec je v NHL debitiral leta 2006, navdušil že na prvi tekmi in pozneje veljal za enega najboljših vsestranskih centrov lige. Dvakratni zmagovalec Stanleyjevega pokala je že pred sezono napovedal upokojitev, ki je po četrtem zaporednem porazu v seriji proti prvim favoritom za naslov prvaka lige NHL zdaj tudi uradna. 

Kandidatke so bile tudi:

Amy Skinner in Vesna Perc, pobudnica in sopobudnica akcije Otroštvo brez pametnih telefonov – počakajmo skupaj, v okviru katere so se starši ob podpori Osnovne šole Pirniče zavzeli za otroštvo brez pametnih telefonov in ustvarili spletno stran pocakajmo.si. Ta prikazuje število otrok brez pametnega telefona na posameznih šolah in s tem k tej odločitvi spodbuja njihove vrstnike. Pobuda je del širšega mednarodnega gibanja Smartphone Free Childhood, ki se je začelo v Združenem kraljestvu in se razširilo v več kot 40 držav.

Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN, slovenske podružnice mednarodnega združenja PEN, ki že 100 let povezuje pisatelje, pesnike in esejiste, spodbuja slovensko književnost, mednarodno povezovanje avtorjev ter opozarja na kršitve svobode govora in pravic pisateljev. V svoji zgodovini je PEN pomembno prispeval k povezovanju slovenskega kulturnega prostora z mednarodnim okoljem, z blejskimi srečanji pa ostaja pomemben steber kulturne diplomacije. Obletnico spremlja tudi razstava v NUK Stoletje pisanja za mir: Slovenski PEN od ustanovitve leta 1926 do danes.