Ime tedna

Ime tedna je postala Vesna Fabjan, dolgoletna slovenska reprezentantka v smučarskem teku, ki je končala svojo bogato športno kariero. Največji uspeh je dosegla na olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, kjer je osvojila bronasto kolajno v šprintu.

Ime tedna je Žiga Zaplotnik, meteorolog z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko ter pobudnik projekta RESCCCUE. Skupaj z ekipo je zanj prejel nagrado Evropskega meteorološkega združenja za najboljši projekt informiranja javnosti in odločevalcev o pomenu klimatske krize v letu 2020.

Ime tedna je Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki je med epidemijo koronavirusne bolezni 19 prejela več kot 50.000 klicev, na katere so študentje višjih letnikov ljubljanske medicinske fakultete zagotovili hitre, strokovne in zanesljive odgovore.

Ime tedna je Darko Đurić, paraplavalec, nosilec številnih kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev ter dvakratni udeleženec paraolimpijskih iger, ki je sklenil svojo profesionalno športno pot. S svojimi uspehi in življenjsko filozofijo je mnogim postal vzor, šport invalidov pa je z njim pridobil veliko boljšo prepoznavnost in veljavo.

Prvo pokoronsko Ime tedna je postal Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite, ki je v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve v povprečju vsak dan aktivirala in koordinirala delo več kot 3000 pripadnikov, ti pa so skupno opravili več kot 200.000 delovnih dni. Šestan, ki pravi, da takšnih situacij niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite ne zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z njihovim delom: "Šlo je za najširšo akcijo v vsej zgodovini Slovenije, prvi izziv pa so predstavljale premajhne zaloge v skladiščih. Vsi smo bili postavljeni pred izziv, da smo morali določili prioritete."

Ime meseca maja je Polona Tanšek Aškerc, dipl. medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo. Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.

Ime tedna je Jure Berk, inovator in podjetnik, ki je izdelal najlažje kolo na svetu in zanj na nemškem inštitutu za kakovost prejel tudi certifikat ISO. Cestno kolo iz karbonskih vlaken s skupno težo 3.986 gramov je za slabe tri kilograme lažje od koles, ki jih uporabljajo profesionalni cestni kolesarji.

"Vse se je začelo v srednji šoli, moja prva štipendija je šla za nakup ogljikovih vlaken. Na začetku je bilo veliko ljudi skeptičnih, tudi sam, a treba je vztrajati. Je pa takšno 'igranje' finančno pogojeno, ker so materiali dragi.Takrat sem imel poleg štipendije tudi dohodke kot kolesar in vsi prihodnki so šli za hobi, ki je prerasel v posel."

Jure Berk pravi, da samo okvir takšnega kolesa stane od osem tisoč do deset tisoč evrov, zato kolesa ne bo mogoče dobiti na trgu. Bi ga pa seveda izdelali za nekoga, ki bi si ga resnično želel, pove. V pogovoru je dejal še, da ga zaenkrat ne mikajo druge panoge, ostaja namreč zvest kolesarski industriji, čeprav vidi uporabnost karbonskih vlaken tudi v drugih panogah.

"Kompoziti se vedno bolj uporabni v letalski industriji in avtomobilstvu. Vsekakor bo šel razvoj v to smer, v transportne namene, kjer želijo čim več privarčevati. Zdaj namreč vozila porabijo več energije, ker so težka."

Ime tedna je Zlatko Golob iz azila za divje živali na Muti, kjer so oskrbeli štiri v prometnih nesrečah poškodovane ali osirotele lesne sove iz Kozjanskega parka. Konec tedna so jih na Lisci in v dolini potoka Brestanica v družbi srčnih ljudi na Kozjanskem, ki skrbijo, da mlade in poškodovane sove in ujede ustrezno oskrbijo, vrnili v naravo. "Cilj je dosežen, ko sove spet živijo na svobodi. Sove so bile pri nas približno tri mesece, saj živali v času rehabilitacije ne vračamo v naravo. Lani smo oskrbeli kakšnih 900 živali, 60 odstotkov teh smo tudi vrnili nazaj v naravo. To je dober uspeh."

Zlatko Golob pravi, da ne smemo biti preveč skrbni, da moramo dobro presoditi, ali bomo mladiču pomagali ali ne: "Velikokrat se zgodi, da so mladiči delno operjeni, hodijo po vejah, padejo na tla, mati jih hrani le v nočnem času. Ljudem ni treba pobirati teh mladičev. Moramo primerno presoditi, ali staršem vzamemo mladiča, saj je lahko ta potem hendikepiran za vse življenje."

Ime tedna je postal Vladimir Habjan, odgovorni urednik Planinskega vestnika, ki skupaj s člani uredniškega odbora že drugo desetletje skrbi za vsebino te revije ter ohranja njeno izobraževalno in informativno poslanstvo. Ta bogat zgodovinski arhiv slovenskega planinstva te dni praznuje 125 let.

Ime tedna je Sandi Murovec, smučarski učitelj, ki se je skupaj z drugimi pričami dogodka, hitro in trezno odzval na nezgodo na Krvavcu. Po zaslugi vseh, ki so pomagali, je dvanajstletni smučar, ki je za nekaj minut obvisel na sedežnici, padec z nje preživel brez hujših posledic. "Po naključju sem bil tam tisti dan, zaslišal sem krike. Vsi smo se drli, naj ustavijo napravo. Sedež se je ustavil ob najvišjem stebru, visokem 12 metrov, ključen trenutek je bil, da smo tamkajšnjo mrežo spremenili v trampolin in začela se je akcija." Sandi Murovec pravi, da se je fant že na začetku slabo usedel in ko ga je sedež dvignil, sta teža smuči in čevljev naredili svoje in kar naenkrat se je znašel pod sedežnico. "Vse se je odvijalo zelo hitro, smučarje na sedežnici hrabril, če lahko zdržijo še minuto, da pripravimo mrežo. Šlo je za minute, za iznajdljivost, da se je za tega fanta vse srečno izšlo." Sandi Murovec še dodaja, da kljub temu, da vedno znova opozarjajo, da je treba na smučišču upoštevati pravila, se bo našel nekdo, ki bo plezal po ograji. "Ljudje so tudi skakali s sedežnic. Prav je, da se iz tega dogodka nekaj naučimo. Da je treba posvečati pozornost temu, kako se vozimo z napravami, kako se gibljemo na smučišču."