Intelekta

Najnovejše raziskave vedenja uporabnikov na spletu kažejo, da je grdo govorjenje na spletu nalezljivo. Ugotovitev, ki nam pravzaprav potrjuje občutek, da splet postaja vse bolj neprijazen prostor. Besede imajo lahko izjemno moč, na spletu so pogosto izrečene anonimno, zato so lahko še bolj ostre in prestopijo mejo med pravico do svobode govora in sovražnim govorom. Kazensko preganjanje sovražnega govora na spletu je država prenesle na civilno družbo, s tem se tudi nočejo ukvarjati spletni giganti, ki omogočajo na svojih aplikacijah širjenje sovražnega govora. Sovražni govor na spletu – ignorirati, spremljati ali ukrepati? Na to vprašanje so odgovarjali strokovnjaki na posvetu v organizaciji Mirovnega inštituta. Ključni poudarki iz posveta v tokratni oddaji Intelekta. Strokovnjaki: dr. Aleš Završnik, mag. Tomislav Omejec, dr. Barbara Rajgelj, Branko Jezovšek, dr. Darja Fišer in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Oddajo pripravlja Urška Henigman.

Foto: flickr/ Marc Kubischta

Kenijski tekač Eliud Kipchoge je nedavno maraton pretekel v 2 urah in 25 sekundah. S tem se je približal mitološki časovni vrednosti, ki visi nad to disciplino. Rezultat ne velja za svetovni rekord, saj je šlo za poskus. Pa je maraton pod dvema urama v bližnji prihodnosti realen cilj? Ta se zdi za prvim ovinkom, a nekatere analize kažejo, da bomo na to čakali še vrsto let. Zakaj je ta meja tako magična za človeško telo, v tokratni Intelekti z gosti: Bojanom Knapom, Brankom Škofom in Romanom Kejžarjem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: Matt Buck/Flickr

Slovenska glasbena kultura je svetovno prepoznavna predvsem po zborovskem petju. Te uspehe v veliki meri podpira zdajšnji izobraževalni sistem. Zakonu o osnovni šoli pa se obetajo spremembe, ki bi utegnile ta temelj spodnesti. Vprašanja, ki zadevajo intelektualni razvoj posameznika, skupnosti in odpirajo misel o spreminjanju slovenske glasbene identitete bodo na površju tokratne oddaje, ki jo pripravlja mag. Simona Moličnik. Njeni sogovorniki bodo: dr. Inge Breznik, Mihela Jagodic, mag. Matej Jevnišek in Damijan Močnik.

Foto: BoBo

Na podlagi številnih raziskav, ki so bile izvedene v tujini se je izkazalo, da izobraževanje, zasnovano s čim pogostejšim bivanjem otrok v gozdu, pomembno vpliva na doseganje vzgojno – izobraževalnih ciljev in na zdrav, predvsem pa celostni razvoj predšolskih otrok. Pedagoški koncept, na katerem temeljita igra in učenje v gozdu, je znan pod imenom gozdna pedagogika. V Sloveniji ta koncept še ni tako zelo razvit, čeprav že obstaja Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije ter Inštitut za gozdno pedagogiko, medtem, ko so denimo v Skandinaviji gozdni vrtci prisotni že več kot pol stoletja, na Švedskem celo več kot 100 let, opravljena pa je bila tudi vrsta longitudinalnih študij, kjer so spremljali otroke do odrasle dobe. O pomenu, konceptu in praksah gozdnih vrtcev in šol, gozdni pedagogiki pri nas in v tujini pa v tokratni Intelekti s strokovnjakinjami s tega področja mag. Natalijo Gyorek (ustanoviteljica Inštituta za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije), Brigito Urbanija, pedagoško vodjo Vrtca Antona Medveda Kamnik (pionirski vrtec pri nas na področju gozdne pedagogike), mag. Marjeto Šmid, ravnateljico OŠ Jela Janežiča Škofja Loka (osovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Avtorica oddaje je Liana Buršič

Računalniška obdelava podatkov danes omogoča marsikaj, kar je bilo še pred nekaj leti nemogoče ali je vsaj potekalo čisto prepočasi. Namesto procesorjev v napravah, ki jih imamo doma ali v žepu, vse večji del dela danes opravijo superračunalniški centri prek t.i. storitev v oblaku. Nič kaj presenetljivo ni, da se zaradi novih možnosti transformira tudi delo v znanosti. Konec koncev so bile prav potrebe znanstvenikov po obdelavi nepreglednih množic podatkov, ki so jih zbirali v eksperimentih, tiste, ki so razvoj teh tehnologij sploh spodbudile. Danes ima tako večina raziskovalnih institucij, ki morajo pri svojem delu nujno obdelati ogromne količine razno raznih podatkov, svoje lastne superračunalniške centre. Naslednjo stopnjo predstavlja povezovanje teh centrov. Tudi v Sloveniji imamo takšno omrežje. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje Sling tako omogoča boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet, odpira dostop do teh zmogljivosti raziskovalcem, ki na matičnih ustanovah takih možnosti nimajo, ter spodbuja večje sodelovanje med raziskovalci.

Foto: Superračunalniška gruča na Arnesu/ Nina Slaček

V človeškem telesu so celice, ki s svojimi lastnostmi vedno znova osupnejo in navdušijo strokovnjake. Gre za matične celice. Njihova največja moč je v sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerekoli druge celice. Z matičnimi celicami že zdravimo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in bolezni sklepov. Vedno bolj se uveljavljajo v regenerativni in športni medicini; zdravniki z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom. Število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Prav v Sloveniji pa smo po uporabi matičnih celic v klinični praksi v samem evropskem in svetovnem vrhu. Raziskovalci so na sledi odkritjem, ki bodo vodila v razvoj terapij za zdravljenje najtežjih obolenj. Ali bomo znali izkoristiti ponujene možnosti? O velikem potencialu matičnih celic in o vznemirljivih novih spoznanjih smo za oddajo Intelekta govorili z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki: prof. dr. Tamaro Lah Turnšek (NIB), asist. dr. Janjo Zupan (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Janezom Jazbecem (UKC Ljubljana), prof. dr. Matjažem Jerasom (Fakulteta za farmacijo) in prof. dr. Gregorjem Majdičem (Veterinarska fakulteta). Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Tareq Salahuddin/ Flickr, cc

V luči nedavnega hekerskega napada z izsiljevalskim virusom WannaCry, ki je ohromil delovanje številnih javnih in zasebnih računalniških sistemov po vsem svetu, smo se začeli strahoma spraševati, kolikšno škodo – tako v dolarjih kakor v življenjih – pravzaprav lahko povzroči že razmeroma majhna skupina pogoltnih kriminalcev. A zdi se, da pri tem nismo mislili dovolj daljnosežno – nismo si namreč zastavili bolj zagatnega vprašanja: kaj bi se zgodilo, ko bi se v kibernetskem prostoru nenadoma spopadle suverene nacionalne države, ki lahko v tak spopad menda vložijo bistveno več kakor pa skupina hekerjev-zasebnikov? Kako bi torej bila videti vojna, katere ključna fronta bi potekala na spletu? Bi se dve državi sploh lahko spopadli s konvencionalnim vojaštvom, ko bi ena država – še preden bi bil izstreljen prvi naboj – že ohromila ključne zaledne sisteme distribucije hrane, zdravil in energije druge države? S tega stališča pa se pojavlja tudi vprašanje, kako se v 21. stoletju spreminja osnovni koncept moči držav, če zdaj poleg pehote, letalstva in mornarice veliko štejejo tudi specializirane enote vojaških hekerjev? – Odgovore na te in druge sorodne dileme smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili generalmajor Dobran Božič, direktor Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Tadej Hren s Si-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, ter dr. Igor Kotnik, član delovne skupine za pripravo načina organiziranosti informacijske varnosti in kibernetske obrambe na Uradu za varovanje tajnih podatkov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Christiaan Colen (Flickr)

Oblikovanje preveva vse plati sodobnega življenja. Kot disciplina ne išče le najboljših rešitev, ampak se odziva na probleme, s katerimi se svet srečuje. To je tudi vodilo tokratnega BIO25 pod pokroviteljstvom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki nosi naslov: Daleč tako blizu. Ta se ukvarja s priložnostmi za bivanje v krajih zunaj urbaniziranih središč; na primer v podzemlju, gozdovih, na podeželju, nekdanjih industrijskih površinah, ob morju. Znova jih odkriva in osmišlja. O tem v tokratni Intelekti z nekaterimi glavnimi protagonisti tokratnega ljubljanskega bienala oblikovanja, ki je sicer najstarejša tovrstna manifestacija na svetu. Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek bodo Maja Vardjan, Angela Rui, Iztok Kovač, Thomas Traxler in Klemen Košir.

Foto: MAO/BIO25/Delfino Sisto Legnani and Marco Cappelletti

Bliža se konec šolskega leta, učenci in dijaki pišejo kontrolne naloge, popravljajo slabo ali negativno odpisane teste, se potegujejo za dobre končne ocene. Od teh bo namreč odvisna njihova nadaljnja izobraževalna pot – na srednjo šolo in na fakulteto. Stres ob koncu šolskega leta je zato velik, z njim pa tudi tesnoba, obremenjenost s šolo, pritiski na učence in profesorje … V tokratni Intelekti se bomo vprašali, zakaj je tako? Je slovenski šolski sistem preveč usmerjen v ocene? Zakaj so ocene v osnovni šoli tako visoke – je to zaradi nadpovprečnega znanja učencev ali nižje zahtevnosti ocenjevanja? Ali ocene odražajo pravo znanje otroka ali najstnika?

Na današnji dan leta 1945 se je na evropskih tleh uradno končala druga svetovna vojna, od leta 1950 pa je 9. maj praznik miru in enotnosti v Evropi. Vendar se je v zadnjih letih Evropska unija znašla na prelomnici. O aktualnih izzivih s katerimi se sooča Evropska unija smo spregovorili v tokratni Intelekti. Z nami sta bila dr. Ana Bojinović Fenko iz katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede in dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Voditeljica Martina Černe.

Foto: https://pixabay.com/en/europe-blue-road-sign-road-636985/