Izšlo je

V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista/filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.

Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite.

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru).

Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite.

Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite.

Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.