Izšlo je

Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je leta 2019 objavila roman Beatin dnevnik pesnice in pisateljice Luize Pesjak v znanstveno-kritični izdaji ter s tehtno uvodno študijo. K avtorici prvega slovenskega dnevniškega romana se je dr. Urška Perenič vrnila z monografijo Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja, objavljeno pri Celjski Mohorjevi družbi. Več o avtorici, njeni usodi v literarni zgodovini in njeni poeziji za mladino ter bidermajerju pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, z glasbeno opremo pa spomnimo, da je Luiza Pesjak avtorica libreta za opero Gorenjski slavček. Nikar ne zamudite.

Pisatelj Lenart Zajc si je z romanom Odred zadal zahtevno nalogo: pisati o človeški, intimni, kljubovalni, uporniški, vojaški, pogumni, srčni in zgodovinski izkušnji generacije, ki ni njegova generacija, ampak generacija mladih ljudi, ki se je leta 1941 uprla okupatorju. Njegov roman Odred (izšel je pri založbi Litera) je namreč vojni, še natančneje partizanski roman, galerija prepričljivih in živih človeških usod. Več o romanu in še čem pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (izdaja jo Društvo za teoretsko psihoanalizo) objavila novo knjigo z naslovom Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa in v njej razvila drugačno interpretacijo Sofoklejevega teksta, s katero se je odmaknila od abstraktnega univerzalizma tradicionalnih interpretacij. Več o tematiki, pa tudi o Assangeu in izbrisanih pove avtorica v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pesnik, esejist, prevajalec, urednik in založnik Primož Čučnik je v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil novo pesniško zbirko z naslovom Niti v sanjah. Več o zbirki, njeni zasnovi, pa tudi o pesmi z ustreznim naslovom Tok pove v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Študija z naslovom Podobe nestrinjanja in s podnaslovom Politični grafiti in street art postsocialistične tranzicije ter s kopico fotografij grafitov in street arta ni prva monografija o sodobni urbani vizualni kulturi na Slovenskem, je pa zagotovo zelo temeljito in sistematično delo. Monografijo je napisal kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki ga (to pove v intervjuju z Markom Goljo) privlačijo robovi. Grafiti (in street art) zagotovo sodijo v takšno robno subkulturo. Mnogi grafiti nastanejo čez noč in hitro izginejo, mnogi mimoidoči jih niti ne opazijo, toda zagotovo so samosvoj medij, ki omogoča njihovim ustvarjalcem sugestivno in izzivalno izražanje političnih stališč. Več o monografiji (objavljeni pri Mladinski knjigi), njeni metodologiji in pomembnejših ugotovitvah, pove dr. Mitja Velikonja v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Gledališka režiserka Ivana Djilas je pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

Pesnik Aljaž Primožič je svojo pesniško prvenko Čisto potiho objavil v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Naslov je programski – pesnik namreč v svojih pesmih zapisuje intimne trenutke, doživetja, reminiscence in razpoloženja. Več o svoji poeziji pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi in tako najlepše približa poslušalki in poslušalcu svojo poezijo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je v svojem tretjem romanu Križci, krožci (objavljenem pri založbi Goga), ustvarila psihološko pretanjeno podobo ženske, ki se ji ob razpadanju zakona spodmikajo tla pod nogami. Toda ker gre za ločitev lezbičnega para, ki ima hčer, je psihološki roman tudi političen, oziroma kot poudari pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, ji je ugotovitev Osebno je politično zelo blizu. Spremembe, ki jih doživlja romaneskna junakinja Giga, je pisateljica sugestivno ubesedila ¬– tako kot se spreminja Gigino življenje, se spreminja tudi njena govorica. Predvsem pa se je pisateljica odločila za nelinearno pripoved, za vzvraten pogled. Njena Giga je tako na začetku romana v hudi krizi, nakar bralka in bralec spoznavata, kako je prišla vanjo, kako se je zgodba razvijala oziroma začela. To pa še ni vse: pisateljica tudi prebere odlomka iz romana in tako lepo ponazori svoje odgovore. Nikar ne zamudite.

David Zupančič je po poklicu zdravnik, po duši pa tudi pisatelj. Njegovo literarno prvenko Življenje v sivi coni (Mladinska knjiga) so obiskovalke in obiskovalci 38. Slovenskega knjižnega sejma v spletnem glasovanju izbrali za naj knjigo leta 2022. Nagrajena knjiga o življenju in napornem delu zdravnika v dneh in mesecih epidemije pritegne z osebno intonirano in razumljivo, tudi blagohumorno pripovedjo, za nameček pa je avtor nekoliko opisal tudi svojo očetovsko izkušnjo. To pa še ni vse: avtor argumentirano in slikovito pojasni, zakaj je počitek presneto pomemben. Več o knjigi in še čem pove David Zupančič v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Dr. Alojzija Zupan Sosič je s svojo literarnovedno monografijo Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil (Litera, 2022) napisala zelo dragoceno knjigo. Precej strani posveti branju, natančneje: literarnemu bralcu, pa literarni interpretaciji in čustvom, v drugem delu pa interpretira nekaj literarnih tekstov in na koncu odgovori na vprašanje, ali jo moti, da slovenske dijakinje in dijaki doslej še niso pisali maturitetnega eseja o literarnem delu, ki bi ga napisala slovenska avtorica v slovenščini. Nikar ne zamudite.