Izšlo je

Pesnik, pisatelj, komediograf, esejist, operni, filmski in gledališki režiser Vinko Möderndorfer je pred kratkim pri založbi Litera objavil novo pesniško zbirko z naslovom Naprej naprej in z njo ponovno sugestivno izrazil svoj socialni čut, posluh za ranjene, odrinjene, hkrati pa tudi kritičnost do uničevalcev razkrajalcev sodobnega sveta. Več o zbirki, ustvarjanju, kapitalizmu in še čem pove umetnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesem, dve. Nikar ne zamudite.

Znanstvena monografija Užaljeno maščevanje ima še kako zgovoren podnaslov: Spomin na italijanska fašistična taborišča. Nastala je na podlagi raziskovalnega projekta ARRS Italijanska fašistična taborišča v Spominih Slovencev in Slovenk. Avtorici Marta Verginella in Urška Strle ter avtor Oto Luthar so se v obliki odprtega intervjuja pogovarjali predvsem z vrsto ljudi, ki so bili internirani v italijanska taborišča (Gonars, Rab in mnoga druga) v letih druge svetovne vojne. Na podlagi njihovih pričevanj so predstavili manj znano in žal tudi nekoliko pozabljeno poglavje iz let druge svetovne vojne. Več o usodi internirank in internirancev ter o zasnovi monografije pove Oto Luthar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Tanja Špes se profesionalno ukvarja s psihologijo in terapijo, in to je v njeni prvenki, v zbirki zgodb z naslovom Nedaleč stran še kako razvidno. Razmerja med liki so izdelana, zanimiva, vznemirljiva, takšna pa je tudi celotna knjiga: njene zgodbe se namreč dogajajo v distopični prihodnosti, ki zagotovo ni najboljša možna prihodnost. Več o zbirki Nedaleč stran, objavljeni pri Cankarjevi založbi, pove Tanja Špes v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Eden izmed vodilnih slovenskih plečnikoslovcev Damjan Prelovšek je svoje odlično poznavanje mojstrovega opusa ponovno potrdil z monografijo o Narodni in univerzitetni knjižnici. Monografijo so izdali ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica in Univerza v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo); založila jo je Založba ZRC SAZU. Avtor je monografijo zasnoval tridelno – v prvem delu je objavil daljše besedilo o NUK-u, njegovem nastanku in Plečnikovih rešitvah, v drugem delu svoje fotografije morda najbolj znane zgradbe na Slovenskem, v tretjem pa reprodukcije načrtov in osnutkov. Več o Plečniku, monografiji in še čem pove Damjan Prelovšek v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V minulih nekaj letih je izšlo kar nekaj monografij o Ivanu Cankarju in njegovi književnosti, tako tudi (pri Slovenski matici) znanstvena monografija z naslovom Ali bereš Cankarja? dr. Vesne Mikolič. Avtorica se je oprla na korpusno metodo in teorijo ključnih besed ter tako opozorila na najbolj očitno in na najbolj skrito: na Cankarjeve besede in njihovo pojavljanje/ponavljanje v različnih kontekstih in v vedno novih besednih zvezah. Več pove dr. Vesna Mikolič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V minulih nekaj letih je pesnik, panker, esejist in urednik Esad Babačić objavil kar nekaj odličnih knjig (pesniško zbirko Včasih in esejistični zbirki Veš, mašina, svoj dolg ter Navijaj v sebi), zato je bilo pričakovanje pred izidom njegovega prvega romana veliko. Toda vsestranski avtor je z romanom s posrečenim naslovom Balkonci opravičil pričakovanja, še več: njegov roman, objavljen pri Literi, je berljiv kot življenjska knjiga, kot knjiga življenja, v kateri je avtor suvereno, izvirno, prepoznavno in sugestivno združil v eno svoje značilne teme, pa poezijo, esejistiko, prozo. Njegov alter ego pripoveduje v prvi osebi ednine, pripoveduje o svojem očetu in punku in prijatelju Branetu Bitencu z značilno pisavo, ki bralki in bralcu zleze pod kožo. Več o pisateljevem proznem prvencu, o še kako zrelem delu pove avtor (tudi avtor nekdanje radijske oddaje Hotel Romantika) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini je že druga strokovna monografija dr. Katarine Šmid, objavljena v zbirki Umetnine v žepu (njen izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC SAZU). Tako kot z monografijo Orfejev spomenik na Ptuju je umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Šmid tudi s svojo najnovejšo knjigo dokazala, da je odlična poznavalka rimskih časov. Najprej zgoščeno predstavi zgodbo o odkrivanju rimskih grobnic, nato pa posamezne grobnice. V pogovoru z Markom Goljo ponazori, kako je s pomočjo mode in pričesk datirala posamezno grobnico; največ pozornosti nameni grobnici Spektacijev in Sekundinovi grobnici; med drugim pa razkrije, kaj ji je bilo kot znanstvenici največja uganka. Nikar ne zamudite.

Inštitut za novejšo zgodovino že leta izdaja prepoznavno zbirko Razpoznavanja – pred kratkim je tako kot 49. knjigo predstavil znanstveno monografijo o vsakdanjem življenju prebivalstva na Bovškem med veliko vojno z nekoliko literarnim naslovom »Srce se mi trga od žalosti.« Več o monografiji, njenem naslovu, zasnovi in tudi o svojem starem očetu pove njen avtor magister Jernej Komac (1988), arhivist v Arhivu Republike Slovenije in glavni urednik strokovne revije Arhivi, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Anja Mugerli je tudi s svojim najnovejšim romanom Pričakovanja dokazala, da je zrela, pogumna in dobra pisateljica. V romanu, objavljanem pri Cankarjevi založbi, kompleksno piše o mladem paru, o mladi ženski, ki si želi otroka. Več o romanu pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, za nameček pa tudi prebere zaokrožen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Peter Svetina je marsikaj: je pesnik, ki nagovarja različne generacije, prevajalec, literarni zgodovinar, urednik, pisec spremnih besed … V tokratni epizodi predstavlja kar dve svoji knjigi, obe objavljeni pri Mladinski knjigi. Prva je izbor pesmi hrvaškega pesnika Ivana Slamniga z naslovom Nostalgija ostanka (v zbirki Nova lirika), druga antologija slovenskega soneta z otipljivim naslovom Štirinajstica (v zbirki Kondor). Peter Svetina s svojim izborom in prevodom predstavi Slamniga kot pesnika, ki se je sproščeno in ustvarjalno igral ter radoživo prestopal meje pričakovanega: marsikatera njegova pesem je humorna, bralki in bralcu pa ponudi marsikatero presenetljivo sprevrnitev. Da Slamnig ni dolgočasen pesnik, lahko poslušalke in poslušalci slišijo v pogovoru Marka Golje s Petrom Svetino, ki se včasih namuzne, drugič nasmeji, skratka, ko pripoveduje o hrvaškem pesniku in svoji prevajalski izkušnji, še kako oživi. Za nameček pa prebere kar nekaj Slamnigovih pesmi. Nikar ne zamudite.