Izšlo je

Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.

Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl je v minulem poldrugem desetletju objavila vrsto knjig, v katerih razumljivo in argumentirano opisuje protislovja in anomalije sodobnega sveta ter jih postavi v širši družbeni kontekst. V največji meri velja to tudi za njeno knjigo Čas grobosti (objavljeno pri Mladinski knjigi v zbirki Ergo). Tako avtorica med drugim lepo pojasni, zakaj je vljudnost pomembna tudi danes. Več o knjigi s še kako aktualno tematiko pove dr. Renata Salecl v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andraž Rožman je pisatelj, nekdanji novinar, urednik in aktivist. Leta 2019 je objavil biografski roman Trije spomini : med Hajfo, Alepom in Ljubljano o sirijskem beguncu Mohamadu Abdulu Monaemu, lani pa pri isti založbi, pri Gogi, svoj drugi roman Titov sin in se z njim uvrstil med deseterico, ki se je letos potegovala za kresnika. Roman ima zanimivo zasnovo – njegova protagonista (in pripovedovalca) sta pisec oglasov in družbeni marginalec. Na prvi pogled sta pripadnika različnih svetov, na drugi … Več o romanu, ustvarjanju in svetu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.

Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Golja, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.

Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.

V zbirki Naprej pri založbi Sophia je z letnico 2022 izšla študija z zgovornim naslovom Feminizem je za vsakogar in z nekoliko esejističnim naslovom Strastna politika. Študijo je napisala ameriška pesnica, aktivistka in feministična teoretičarka bell hooks (psevdonim Glorie Jean Watkins), poslovenila pa jo je Ana Makuc, avtorica spremne besede. Avtorica med drugim opozori, da bodo morale ženske, preden bodo lahko spremenile patriarhat, spremeniti sebe. Skratka, knjiga ponuja celosten vpogled v zelo pomembno družbeno tematiko in problematiko. Feminističen projekt in gibanje (sta ob njegovi večsmernosti) med drugim poskus in volja, kako v vsakdanjem življenju in družbi preseči hierarhične odnose in različne oblike neenakopravnosti ter izključevanja. Z Ano Makuc se pogovarja Marko Golja in sporoča bolj kot običajno Nikar ne zamudite.

Pisateljica Adriana Kuči je bila med obleganjem Sarajeva najstnica, med epidemijo covida, skratka, dobrih dvajset let pozneje, pa je napisala presunljiv roman z zgovornim naslovom Ime mi je Sarajevo. V romanu (izšel je pri Založbi Litera z dobro spremno besedo Ervina Hladnika Milharčiča) med drugim piše o obleganju naslovnega mesta, o razmerju s toksičnim partnerjem in o veliki, osrečujoči ljubezni. Več o romanu pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na začetku (in koncu) tokratne epizode Izšlo je lahko slišimo, kako kitarist Beni Baute igra ljudsko melodijo s Kanarskih otokov, melodijo, ki je neke vrste kontrapunkt romanu Otok psov. Roman je napisal Primož Mlačnik in z njim zmagal na natečaju Literarno-umetniškega društva Literatura za izvirni slovenski roman. V utemeljitvi nagrade je žirija med drugim zapisala, da gre za "detektivski roman brez detektiva". Več o romanu, njegovi pripovedni strategiji, avtorskih odločitvah in še čem pove avtor Primož Mlačnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, prevajalka in literarna zgodovinarka Katarina Marinčič je konec lanskega leta pri založbi Beletrina objavila nov roman z naslovom Ženska s srebrnim očesom. Avtorica ni igrala na obseg, dolžino, debelino, ampak na intenzivnost, zgoščenost in dvoumnost. Bralec se ob branju romana sicer lahko sprašuje, kdo je ženska v naslovu ali kaj se je zgodilo takrat in takrat, toda pisateljica stavi in stavo dobi s psihološko pretanjenim pripovednim tokom, s katerim lepo predstavi romanesknega junaka, antijunaka Emila, moškega, ki svet predvsem opazuje, ga nekoliko poskuša razumeti, vendar ne razmišlja in ne deluje kot človek dejanja. Več o romanu in še čem pove Katarina Marinčič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.