Izšlo je

Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihim uporom, jasnim pogledom.« Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v samostojni izjavi. Nikar ne zamudite.

Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ajda Bračič je v Novem mestu za svojo zbirko kratke proze Leteči ljudje prejela nagrado Maruše Krese. Žirija je v utemeljitvi zapisala takole: "Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano. To je tisto, kar v pisanju Ajde Bračič zares navdušuje." Ajda Bračič je za svojo zbirko že prejela kritiško sito, ob priložnosti druge nagrade pa ponavjamo njen pogovor z Markom Golja.

Miklavž Komelj je izjemno plodovit in vsestranski umetnik. Piše poezijo, eseje in prozo, ob tem pa tudi prevaja in še kaj. Njegova zbirka kratkih zgodb Prva kresnica (objavljena pri Literi) je bila uvrščena v ožji izbor knjig, ki se potegujejo za nagrado Maruše Krese. Zbirka vsebuje motivno in tematsko zelo različne kratke zgodbe, vendar zapisane s prepoznavno avtorjevo pisavo. Komelj ne skriva svoje načitanosti, razgledanosti, vendar mu uspe, da njegove zgodbe niso papirnate in da pritegnejo z intenzivnimi stanji in prizori iz življenj literarnih protagonistov. Več o zgodbah pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik je ob vrsti razstavnih katalogov objavil kar precej monografij na presečišču zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine. V svojih monografijah tako osvetli in približa že nekoliko pozabljene strani in poglavja iz nacionalne zgodovine, poglavja, ob katerih se bralka in bralec po temeljitem vpogledu v preteklost verjetno tudi vprašata kako je danes. S svojo najnovejšo monografijo o satiričnem listu Brencelj, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja (1869–1875, 1877–1886) snoval pisatelj, dramatik in časnikar Jakob Alešovec (1842–1901 v hiralnici v Ljubljani), avtor nazorno pokaže, kako zelo je satira pomembna za družbo. Toda čeprav je bil Brencelj satiričen list v dobrem pomenu besede, čeprav se je z njim ukvarjala tudi oblast in čeprav so ga precej brali, je žalostno propadel (zaradi neplačevanja naročnin). Več o Brenclju in njegovem snovalcu Jakobu Alešovcu pove ddr. Damir Globočnik v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisatelj in pesnik Feri Lainšček snuje avtobiografsko romaneskno trilogijo. Leta 2020 je objavil prvi del, roman Kurji pasti (pri Beletrini) in v njem rekonstruiral, poustvaril svoje najzgodnejše življenje, tudi – tako avtor – podzavest oziroma nezavedno. Letos je pisatelj pri isti založbi objavil roman Petelinje jajce. Roman nadaljuje pripoved o Fereku, hkrati pa je poklon pisateljevim staršem, tesno povezani vaški skupnosti (saj se spominjate lepega, presunljivega konca romana Kurji pastir?), pomembno, zelo pomembno vlogo v romanu pa odigra tematika magičnega mišljenja in doživljanja sveta. Več o romanu pove Feri Lainšček v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, zavita v temo njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt. Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, pove Samanta Hadžić Žavski v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ob 60-letnici programa Ars lahko spoznate še eno zanimivo oddajo Izšlo je iz radijskega arhiva. Pesnica Barbara Korun (letos praznuje okrogel jubilej, tudi slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica) je leta 2021 objavila pesniško zbirko Idioritmija, napisala pa je tudi spremno besedo, kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. Knjigo je uredil Gašper Malej, izdala sta jo KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarja nečesa, je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem, tudi o vonjih, pove Barbara Korun v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je (premierno smo jo predvajali na Arsu 27. maja 2021).

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je.

18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.

Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga objavila svojo sedmo pesniško zbirko z naslovom Mejno stanje in četrto, prevedeno v slovenščino. Pesmi za zbirko je umetnica ustvarila v dneh in mesecih epidemije, v mejnem stanju na sebi, stanju, ki je spodbudilo tudi vrsto drugih mejnih stanj. Več o zbirki in pravkar objavljenih pesmih (poslovenil jih je Aleš Mustar) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.