Izšlo je

Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Marko Golja

Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.

Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite.

Foto: Marko Golja

»Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi.

Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Foto: Marko Golja

Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije.

V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba.

Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju.