Izšlo je

Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite.

Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite.

Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem.

Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite.

Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani.

Fotografijo je posnel Marko Golja

Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo.

Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu.

Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.