Izšlo je

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tehtno in zanimivo o sodobnosti

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.

Temeljito o zahtevni tematiki

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.

Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam tudi prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.

Živimo v času, v katerem moramo kot psi čuvaji čuvati svoje sanje, da nam jih popolnoma ne ukradejo, med drugim pove pesnik.

Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo, že osemnajsto pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tudi tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.

Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesnik o svoji prvi pesniški zbirki (v slovenščini)

Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.)

Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

Avtorica pripoveduje o romanu, nagrajenem s kresnikom

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.)

Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.

Pripovedna zbirka, napisana v dialogih

Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.

Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavi, poslušalcu in poslušalki pa približa tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.

Andrej Blatnik že od svoje prve pripovedne zbirke Šopki za Adama venijo (1983) ve, da je zamolčano oziroma izpuščeno pomemben del pripovedi. Tak princip velja tudi za njegov roman Luknje, objavljen pri založbi Goga. Tako sicer njegov romaneskni junak na začetku pripovedi koplje luknjo, da bi se zaščitil, da bi se vanjo skril, toda še pomembnejše so luknje v pripovedi, ki naj bi jih zapolnila bralka in bralec. Več o distopičnem romanu, v katerem antijunaka iščeta smisel v svetu brez smisla, v katerem se pogovarjata skoraj kot odmeva in v katerem se pripovedne poti cepijo ali nadaljujejo skoraj poljubno in vendar smiselno, bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj.

Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo).

Nikar ne zamudite.